Thomas, ki v okviru svoje karibske turneje tudi pridiga domačinom o različnih vidikih varovanja zdravja, je izjavil, da homofobična besedila v reggaeju ne le spodbujajo sovraštvo do istospolno usmerjenih posameznikov, ampak jih tudi odvračajo od testiranja na okuženost s spolno nalezljivimi boleznimi.
Krivci niso vsiBritanec je sicer poudaril, da je sam seveda zagovornik svobode govora tako v javnem življenju kot tudi v umetniškem izražanju, vendar pa morajo glasbeniki pokazati vsaj toliko zadržanosti, da s svojimi besedili ne prizadenejo katere od ranljivih družbenih skupin. Ravno tako se je podvizal, da ne želi v en koš metati vseh glasbenikov, saj zna tudi sam ceniti dober reggae. Kot najbolj sporna pa je zaradi s sovraštvom do gejev prežetih besedil izpostavil glasbenika Sizzla Kalonjija in Buja Bantona.
Je reggae izvor strpnosti ali nestrpnosti?
Po spornih izjavah ministra se je v britanskih medijih pojavila skrb, da bi takšni nastopi britanskih politikov utegnili sprožiti nov val nasilnih izgredov karibskih priseljencev. Da bi se torej ponovile divje razmere, ki so zaznamovale Britanijo šestdesetih in sedemdesetih let, ko so se na Otok začele valiti množice prebivalcev s karibskih otočij.
Zagovorniki reggaeja pa ne pozabijo opozoriti tudi na to, da je bila ravno priljubljenost te zvrsti glasbe med mladimi Britanci eden ključnih dejavnikov, ki je konec sedemdesetih let ublažil veliko sovraštvo, ki so ga izkazovali domorodni Britanci do prišlekov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje