Aldo Ciccolini je pianist svetovnega ugleda. Foto:
Aldo Ciccolini je pianist svetovnega ugleda. Foto:
Sergej Rahmaninov
Rahmaninovu je bil naklonjen celo Peter Ilič Čajkovski.

Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtem koncertnem večeru letošnje sezone v Gallusovi dvorani gostil pianista Alda Ciccolinija. Slovečega glasbenika iz Neaplja, ki je obenem profesor na pariškem konservatoriju, so zaradi njegovih interpretacij klavirskih opusov Erika Satieja, Mauricea Ravela in Clauda Debussyja Francozi vzeli skoraj za svojega. Tokrat se je pianist, ki je leta 2002 prejel prestižno nagrado diapason d'or, spopadel z ruskima klasikoma.

Belgijski dirigent Walter Proost je naš simfonični orkester, s katerim je posnel tudi glasbo Jožeta Privška, vodil že večkrat, sicer pa redno sodeluje z londonsko Kraljevo filharmonijo: vsako leto dirigira v Londonu, na koncertnih turnejah pa z dunajskim orkestrom Niederoesterreichische Tonkuenstler.

Prokofjev in Rahmaninov: kot noč in dan
S Koncertom za klavir in orkester št. 2 v c-molu, ki so ga slišali gostje koncerta, je poslednji ruski romantik Sergej Rahmaninov dosegel slavo. Čeprav danes velja za enega največjih skladateljev in pianistov 20. stoletja, so kritiki na začetku o njem pisali, da bi njegove "hudičevske disonance", če bi imeli v peklu konservatorij, tamkajšnje prebivalce nadvse razveselila.

Sergej Prokofjev pa je bil popolno umetniško nasprotje romantični tradiciji zavezanega Sergeja Rahmaninova. V svojem času je veljal za utelešenje vsega radikalno modernega in v prihodnost usmerjenega v ruski glasbi. Napisal je vrsto odrskih del, med njimi sta najbolj znana baleta Romeo in Julija in Pepelka ter glasbena pravljica Peter in volk, sodeloval je z režiserjem Sergejem Eisensteinom in napisal glasbo za filme Aleksander Nevski in Poročnik Kije. Leta 1944 je napisal 5. simfonijo, ki velja za njegovo najtehtnejše simfonično delo in jo je simfonični orkester vključil na koncertni spored.

Sam Prokofjev je o svojem delu dejal: "Peto simfonijo sem zasnoval, da bi poveličal človekovega duha. Hotel sem opevati svobodnega in poštenega človeka, njegove sile in čistega duha. Ne morem reči, da sem si namenoma izbral tako temo. Nastala je v meni in je terjala izraz."