Na koncertu je bilo mogoče slišati samospeve Antonina Dvoržaka, Franza Schuberta in Johannesa Brahmsa. Bernarda Fink je med drugim nastopala že z Dunajsko, Češko, Berlinsko in Londonsko filharmonijo ter salzburškim Mozarteumom, orkestrom Akademije St. Martin in Fields, Dresdensko državno kapelo in japonsko filharmonijo.

Glasbenico iz Buenos Airesa, ki je sodelovala že z vodilnimi dirigenti, kot so John Eliot Gardiner, Valerij Gergijev, sir Colin Davis, Hans Graf, Nikolaus Harnoncourt, Mariss Jansons, sir Neville Marriner in Riccardo Muti, bo tokrat spremljal priznani pianist Anthony Spiri.

Od starega k novemu
V njenem repertoarju najdemo tako dela starih kot sodobnih skladateljev, prepoznavna pa je tudi po izjemnih diskografskih dosežkih. Posnela je več kot 50 plošč, dvakrat pa je bila nagrajena z grammyjem in nagrado diapason d'Or.

Ob Spirijevi spremljavi
Tokrat jo je spremljal ameriški pianist Anthony Spiri, ki sodeloval z vodilnimi dirigenti, med katerimi velja omeniti zlasti Nikolausa Harnoncourta in Sandorja Végha. Med drugim pa je nastopal tudi s kvartetom Hagen in vrhunskimi umetniki, kot so Gidon Kremer, Peter Schreier, Edith Mathis, Marjana Lipovšek in Sabina Mayer. Tudi njegov repertoar obsega tako stare kot sodobnejše avtorje, med katerimi izstopajo krstno izvedene skladbe Gubajduline, Rihma, Bischofa in Mullenbacha.

Peta pesem se reši spon
Samospev se je kot samostojna umetniška zvrst pojavil v 19. stoletju, ko se je postopoma rešil prejšnje vezanosti na družabno muziciranje in tako izgubil značaj salonske glasbe. Kot samostojna koncertna pesem je postala enakovredna simfonični, komorni in klavirski glasbi, vloga klavirske spremljave, ki je bila pred tem omejena le na spremljavo, pa je postala enakovredna pevski melodiji. Največ umetniških vrhuncev samospeva, ki je močno zaznamoval glasbeno dogajanje 19. stoletja, najdemo prav v nemško govorečih deželah, od koder zvrst tudi prihaja.