Tržaški Slovenec si kruh služi v Italiji na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Nagrado Prešernovega sklada je leta 1957 rojeni Kuret dobil predvsem za zadnjih nekaj let vrhunskega (in popolnoma brezplačnega) delovanja v moškem zboru Vokalna akademija Ljubljana (VAL), ki nima niti lastnega prostora za vaje, pevci pa se z vseh koncev Slovenije na vaje vozijo zgolj zaradi lastnega veselja in na lastne stroške.
Evropski predstavnik na svetovnem simpoziju
Kljub tem neugodnim pogojem septembra 2008 ustanovljena Vokalna akademija Ljubljana že od začetka delovanja prejema ugledne nagrade v tujini, julija l etos pa bo zbor kot predstavnik Evrope koncertiral na World choral summit 2012 v Pekingu. Kuret pravi, da je najbolj ponosen na prestižno častno nagrado Guidoneum award 2011, ki jo je zbor prejel lani septembra v Arezzu v Italiji. Nagrado podeljujejo v sklopu najstarejšega zborovskega tekmovanja za dosežke v zadnjih dveh letih in doprinos k razvoju zborovskega petja v svetovnem merilu.
Maestro Kuret je letošnjo nagrado Prešernovega sklada dobil z utemeljitvijo, da ga pri njegovem delu "odlikujeta mojstrstvo pri oblikovanju barvite zvočnosti ansambla in bogata muzikalna kreativnost, kar mu omogoča, da se enako suvereno giblje v glasbi starega baroka kot v sodobnih, komaj nastalih zvočnih upodobitvah svojih sodobnikov". Nagrajenca sklada smo med drugim povprašali o bogati in zanemarjeni tradiciji zborovskega petja v Sloveniji, ljubiteljski naravi in vrhunskih dosežkih Vokalne akademije Ljubljana in njegovih pogledih na porast priljubljenosti lahkotnejše zborovske glasbe zaradi uspehov zbora Perpetuum Jazzile.
Tudi lani je bil med Prešernovimi nagrajenci dirigent, Anton Nanut, ki je svoje delo povzel z besedami, da dirigent skladateljevo idejo interpretira poslušalcem. Kakšne pa so razlike in podobnosti med dirigentom orkestra in zborovskim dirigentom – verjetno obstajajo kakšne posebnosti?
Rekel bi, da kakšne velike razlike ni. Glasba je naš jezik, note so naše črke, mi jih moramo podajati čim bolj striktno, "po tekstu". Dirigenti nimamo tako prostih rok, kot jih imajo režiserji, ki lahko prirejajo in režejo. Mi se strogo držimo napisanega. Razumeti moraš, kaj je želel povedati skladatelj, ki je že sam v note zapisal neko abstraktno idejo. Razumeti moraš najprej njega, potem pa še glasbo – kam gre, kaj hoče povedati - in to izraziti. V mojem primeru z zborom in vokalom, ali pa z orkestrom, tu ni neke velike razlike, glasba je glasba.
Vi operirate s človeškimi glasovi – jih razumete podobno kot, denimo, glasbila v orkestru ali se vam zdi petje bolj osebno kot igranje glasbila?
Glas je najbolj naraven in neposreden inštrument. Vmes ni še kakšnega posrednika. Vsak inštrument želi imitirati glas, a mu to ne uspe. Nianse v glasu so neizmerne – barve, artikulacija … Seveda ima svojo specifiko, a glasbeno misel lahko podaš na tak ali drugačen način.
Dirigent in zborovodja Marko Vatovec je v utemeljitvi vaše nagrade Prešernovega sklada zapisal, da je zborovsko petje v Sloveniji "prepoznavna, a včasih podcenjena in v amaterske vode potisnjena dejavnost". Se strinjate s to oceno oziroma kako kot poznavalec vidite vlogo zborovskega petja pri nas?
Pri nas obstaja velika tradicija zborovskega petja, ki sega stoletja nazaj. Vedno se je pelo pod lipo in tako je ostalo zborovsko petje v podzavesti kot nekaj manjvrednega, domačega, kmečkega, ljudskega. Ampak če tako ljudsko skladbo ali pesem skladatelj priredi, jo obleče v frak in jo postavi na koncertni oder, tako lahko neki ljudski motiv posreduje koncertnemu občinstvu. Potem pa je seveda od kakovosti pevcev, glasbenikov in vodje odvisno, kaj iz te skladbe naredijo. V tujini je vokalna in zborovska glasba veliko bolj cenjena, čeprav imamo pri nas zgodovinsko tradicijo takšnega petja, ki je večji narodi nimajo in nam jo zavidajo. Zato so tudi naši uspehi v tujini veliko bolj opazni, vidni in zavidanja vredni.
Nedvomno je za porast priljubljenosti določene zvrsti zborovskega petja v zadnjih letih poskrbel Perpetuum Jazzile. Kako vi gledate na njihov uspeh?
Vedno je popularizacija glasbe dobra, a to še vedno ostaja lahka glasba, daleč od zmogljivosti katerega koli srednje dobrega mešanega zbora – govorimo o kakovosti vokalov, čeprav so tudi njihove skladbe tehnično zahtevne in zahtevajo določeno veščino v tem žanru. A še vedno je to zelo komercialna, lahka glasba.
Se vam zdi, da bi lahko morda njihov uspeh spodbudil zanimanje tudi za zahtevnejše oblike zborovskega petja?
Mislim, da to ni prava pot. Človek, ki je zahteven do sebe, ve, kaj je kakovostno. Vsak začne v glasbeni šoli na klavirju z enostavnejšim igranjem, potem začne pogledovati proti džezu … Če se človek razvije in išče nadgradnjo, prileze do zahtevnejše, kakovostnejše sfere, ne more ostati v lahki glasbi. Čeprav pa poznamo tudi kakovostno lahko glasbo in kakovostno vokalno lahko glasbo.
Ste soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana, ki je nastala septembra 2008, pred tem ste sodelovali in delovali v številnih drugih zborih. Zakaj ste pravzaprav ustanovili VAL, ste želeli uresničiti kakšno svojo posebno vizijo ali ste si zaželeli zgolj nekaj novega?
Ideja se je rodila pri mojih nekdanjih pevcih pri APZ-ju Tone Tomšič, kjer sem deloval 10 let in ustvarjal način petja, način mišljenja in videnja zborovske glasbe. Ti moji pevci, ki so sodelovali tudi pri drugih zborih, so čutili željo, da se vrnejo v tiste sfere, na tisti način, ki smo ga deset let odkrivali skupaj. Najprej je bila želja, da bi ustanovili komorni mešani zbor, a teh je pri nas že cel kup. Zaželel sem si nekaj posebnega, delovanja v neki izbrani družbi. Ko sem videl, da želijo sodelovati večinoma moški, sem rekel, pa poskusimo z moškim sestavom. Smo pa pustili odprta vrata, tudi samo ime Vokalna akademija Ljubljana ne omenja moškega zbora. Odprti smo za vsak projekt, ki se nam bo zdel zanimiv, ki nam bo pomenil nov izziv. Specifika moškega zbora je pri nas žal zamrla. Pred sto leti je bilo pri nas in v večini evropskih držav največ moških zborov. Zato je tudi kakovostne literature o tem "na vagone", a je že desetletja pozabljena. Vedno sem si želel tudi to predstaviti in spet razsvetliti dejavnost moškega zborovskega petja.
Čeprav delujete že tri leta, vabijo vas na ugledna gostovanja v tujino, letos ste ne nazadnje prejeli nagrado Prešernovega sklada, pa Vokalna akademija Ljubljana še vedno nima zagotovljenih niti osnovnih pogojev za delovanje, kot je prostor za vaje …
Smo tri leta staro kulturno društvo, a prvo leto ne moreš sodelovati na nobenih javnih razpisih, žal pa tudi naslednji dve leti nismo bili opaženi, kulturno ministrstvo ni dalo kakšnega pozitivnega mnenja o naših projektih. Pričakujem, da bo mogoče priznanje, ki sem ga dobil zdaj, pomagalo tudi pri tem, da bomo dobili končno svoje prostore. Zdaj gostujemo po raznih fakultetah, ker imamo v svojih vrstah profesorje, ki nam odpirajo vrata svojih avl, ker drugače sploh ne bi imeli toplega in primernega prostora za vaje.
Kakšna je sestava zbora VAL? So to večinoma šolani pevci ali izkušeni amaterji?
Pohvaliti se moram, da sodelujem z neglasbeniki, kar pomeni, da so neobremenjeni, kar se glasbe tiče, in sprejemajo samo kakovost. So pa vsi pevci dolgega staža, vsaj deset let, kar pomeni veliko v kateri koli izobrazbi. Veseli me, da imajo ti ljudje, ki so profesorji in doktorji znanosti, ki jih je v zboru kar nekaj, željo in potrebo, da se izražajo tudi v glasbi, čeprav so na svojem področju dosegli vrhunske položaje in so polno zasedeni. Zadnje čase imamo veliko prošenj za koncerte, tudi v tujini, zato ti ljudje, ki imajo službe in družino, žrtvujejo svoj prosti čas, da lahko pri tem sodelujejo. Zato lahko kvečjemu eno večjo turnejo letno pripeljemo do konca. Moram res pohvaliti, da se nekateri pevci vozijo iz Bovca ali Tolmina, kar pomeni uro in tričetrt v eno smer, kar ni mačji kašelj, še posebej če delaš zaradi lastnega veselja in na svoje stroške.
Julija 2012 bo VAL kot predstavnik Evrope nastopal na World choral summit 2012 v Pekingu. Za kakšno prireditev gre in kako ste postali evropski predstavnik?
Kot obstaja, recimo, svetovno združenje košarkarjev ali nogometašev, tako obstaja tudi IFCM (International Federation for Choral Music), ki združuje zbore po celinah. Evropski komite je na naše začudenje za svojega predstavnika izbral nas. Prireditev bo potekala v prestižni koncertni dvorani v Pekingu, pripravljajo pa nam še koncert v Šanghaju. Ko smo jim poslali material, so bili res začudeni nad našo kakovostjo, zato si želijo, da bi takoj decembra naredili še drugo turnejo, a bo to verjetno zelo težko zaradi prezasedenosti in služb naših pevcev. Tu ne gre za tekmovanje, gre za nekajdnevni simpozij v sklopu največjega kitajskega festivala zborovske glasbe. V tem sklopu bo sicer tam mednarodno tekmovanje, a mi smo tam kot gostje - kot predstavniki najboljšega z naše celine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje