Oglas
Giulini je v vlogi dirigenta debitiral leta 1944 (orkester je popeljal skozi 4. simfonijo Johannesa Brahmsa), leta 1953 pa je prevzel mesto glasbenega direktorja v milanski Scali. Po letu 1967 se je povsem odpovedal delu v operi in se posvetil le dirigiranju orkestralnih del.
Pot v ZDA
Po slovesu od opere je Giulinijevo kariero zaznamovalo dolgoletno sodelovanje z orkestrom New Philharmonia Orchestra, pogosto pa je moči združil tudi z izraelskimi, dunajskimi in berlinskimi filharmoniki. Leta 1978 se je Giulini podal v reden angažma v Združenih državah. Postal je namreč glavni dirigent losangeleških filharmonikov, sodeloval pa je tudi z drugimi ameriškimi orkestri.
Kriljenje kot prepoznavni znak
Prepoznavnost v druščini dirigentov si je Giulini ustvaril predvsem z edinstvenim dirigentskim slogom. Čeprav je bil v zasebnem življenju miren človek, pa se je Giulini pred orkestrom popolnoma razživel. Orkester je namreč vodil s sunkovitimi in "krilečimi" gibi.
Kariero v svetu glasbe je Giulini začel kot muzikant. Odlično je obvladal violo - študij je zaključil na rimski akademiji svete Cecilije - in igral pod vodstvom znamenitih dirigentov Wilhelma Furtwanglerja, Otta Klempererja in celo pod dirigentskim vodstvom skladatelja Richarda Straussa. Morda je mladega Giulinija tudi priložnost, zaigrati pod taktirko tako znamenitih dirigentov privedla do odločitve, da se tudi sam poskusi v tej vlogi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje