Grški skladatelj in pevec Mikis Teodorakis je tako za svoj prispevek k svetovni glasbi kot za prizadevanja za sožitje med narodi Unescovo priznanje dočakal pri osemdesetih letih. Nagrado, ki jo spremlja ček za 2500 evrov, so mu v petek podelili v Aachnu, kjer že od leta 1994 prirejajo slavja vplivnim glasbenikom. Po podelitvi nagrade v kongresnem centru Eurogress je aachenski simfonični orkester 1300 povabljencem odigral izbor Teodorakisovih del. Na željo nagrajenca bodo koncert izdali tudi v obliki samostojne plošče.

Glasbena nagrada Unesca, ki obstaja od leta 1975, spada med najpomembnejše lovorike, s katerimi lahko mednarodna javnost okrona glasbenika: do zdaj so jo prejeli že Leonard Bernstein, Yehudi Menuhin, mednarodna Bach Akademie in Oscar Peterson.

Ritem je vdahnil Zorbi
Teodorakis, ki je začel skladati pri rosnih 12 letih, je napisal več kot tisoč pesmi, kantat, simfonij, pa celo pet oper, v katerih se je lotil velikih klasičnih tragedij. Njegovo ime se v Evropi in svetu najbolj povezuje z glasbo za film Grk Zorba.

Umetnik, a ne slep za politično resničnost
Rojaki Teodorakisa cenijo predvsem zaradi velikih liričnih ciklusov in bojnih pesmi, naperjenih proti tedanji diktaturi v Grčiji. Med II. svetovno vojno je bil namreč borec za svobodo okupirane Grčije, v državljanski vojni leta 1947 pa se je postavil na stran levice in zato odšel v izgnanstvo.

V boju proti hunti (1967-1974) so Teodorakisa zaprli in mučili. Do leta 1974 je nato živel v pregnanstvu v Parizu. Polovico svojih del je, po lastnih besedah, napisal v tem ali onem zaporu, svoj prvi simfonični koncert celo v koncentracijskem taborišču.