V Celju so godli violinistki Nina Smej in Maša Mareš, viloist Rok Hrvatini in violončelistka Tina Gregorc, ki so na spored uvrstili skladbe za godalni kvartet Ludwiga van Beethovna, Vlada Batiste in Dmitrija Šostakoviča.

Godalni kvartet Violonti, katerega mentor je prof. Tomaž Lorenz, je nastal v želji po muziciranju v tem plemenitem in zahtevnem komornem združenju dveh violin, viole in violončela. Leta 2004 so na Glasbenem juliju na Obali začrtali svojo glasbeno pot. Do danes je zasedba nanizala veliko zelo uspešnih nastopov doma in na tujem. Med njimi velja posebej opozoriti na koncert na Opčinah pri Trstu leta 2004, na ljubljanskem mednarodnem poletnem festivalu leta 2005 in istega leta na Dunaju.
Na lanskem državnem tekmovanju komornih skupin z godali (TEMSIG) je kvartet osvojil drugo nagrado in srebrno plaketo. Novo znanje je Volonti nabiral tudi na seminarju pri godalnem kvartetu Rubens iz Nizozemske.

Vsi so študentje tretjega letnika
Nina Smej (vsi člani kvarteta so rojeni leta 1984) je študentka tretjega letnika ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Primoža Novšaka. V času šolanja se je izpopolnjevala na različnih seminarjih ter se udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer njeno igranje ni bilo spregledano, saj ima že več priznanj in nagrad. Maša Mareš je študentka tretjega letnika na oddelku za violino v razredu prof. Balžalorskega. Med šolanjem se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj solistično in v komorni zasedbi ter prejela nagrade in priznanja. Rok Hrvatin je študent 3. letnika v razredu prof. Mileta Kosija. Dejaven je tudi v komornem igranju v različnih sestavih, s katerimi dosega pomembne uspehe doma in v tujini. Tina Gregorc je študentka 3. letnika pri prof. Milošu Mlejniku. Vsi štirje so se v času študija veliko dodatno izpopolnjevali ter prejeli več nagrad in priznanj.

Kvartet Volonti bo v Celju zaigral Godalni kvartet v c-molu, op.18/4 Ludwiga van Beethovna, Potem, ko smo se razšli / Nočno upanje iz ciklusa štirih godalnih kvartetov Vlada Batiste in Godalni kvartet št. 8, op.110 Dmitrija Šostakoviča.

Poklon uničenemu Dresdnu
Godalni kvartet št. 8 op.110 je Dmitrij Šostakovič (1906-1975) napisal poleti leta 1960 v le treh dneh. Delo je posvečeno žrtvam fašizma in vojne, saj je skladatelj v njem izrazil svojo pretresenost ob pogledu na v drugi svetovni vojni uničeno nemško mesto Dresden. Šostakovič kvartet začne s svojim monogramom DSCH (v nemškem jeziku) v violončelu in monogram je nato prisoten v celotnem delu. Šostakovič je strahote vojne poskušal orisati z začetnim turobnim vzdušjem v prvem stavku ter kontrastnim grobim in neusmiljenim drugim stavkom. Vmes je pdotaknil tudi judovsko temo in sredi vojnega kaosa sarkastičen valček. Le lirična tema čela v četrtem stavku je svetla, v sklepnem Largu pa sledi spust v začetno občutje opustošenosti.

Ko nas nekdo zapusti ...
Vlado Batista je violinist, aranžer, dirigent in skladatelj, ki se posveča različnih zvrsti glasbe, predvsem jazzu in etno glasbi za različne zasedbe - od Big Banda, manjših jazzovskih sestavov do simfoničnega orkestra. Dela tudi kot avtor gledališke glasbe in glasbeni pedagog. Je ustanovitelj godalnega kvarteta STRING.SI. S slovenskimi mojstri jazza je za založbi RTV SLO in GOGA Musica posnel in izdal več jazzovskih in etno albumov, za katere je ustvaril glasbo in aranžmaje. V After leaving (Potem ko smo se razšli), karibskem mambu z ritmičnimi sekcijami na godalih, skuša avtor ujeti misel na trenutek, ko nas nekdo zapusti ali se konča obdobje skupnega druženja. Night Outlook (Nočno upanje) pa je razmišljanje o prihodnosti in preteklosti med gledanjem skozi okno ponoči.

Beethovnovi "Lobkowitzevi kvarteti"
Med 16 godalnimi kvarteti Ludwiga van Beethovna (1770-1827) je niz prvih šestih op.18 najmlajši. Po princu Lobkowitzu, skladateljevem prijatelju in dobrem violinistu so dobili "vzdevek" Lobkowitzevi kvarteti, Godalni kvartet št. 4 v c-molu je nastal med leti 1798 in 1800, a skladatelj je zanj uporabil starejše bonnske skice. Allegro ma non tanto je sonatni stavek, v katerem se enakovredno predstavijo vsi instrumenti, scherzo pa je živ in "tekoč kot ura". Naslednji je dramatični Menuetto s kontrastnim triom, četrti stavek pa je rondo, ki se zaključi z briljantnim prestom prve violine.