Ko je Ferdinand Avguštin Hallerstein motril nebo, ga nista vodila le znanstveni zanos in želja po iskanju resnice o vesolju. Prav tako je želel dospeti do znanja, s katerim bi zadovoljil kitajskega cesarja. Jezuit slovenskega rodu Ferdinand Avguštin Hallerstein je bil namreč zadnji v vrsti velikih evropskih astronomov na kitajskem dvoru in njihova naloga je bila tudi pomoč pri izdelavi čim natančnejšega in pravilnejšega koledarja, po katerem naj bi se ravnal cesar. Če je bil koledar, ki je med drugim napovedoval ugodne dneve za setev in druga kmetijska opravila ter tudi še marsikaj drugega točen, je krepil vero ljudstva v božanski status cesarja. Po analogiji s kozmosom je namreč cesar veljal za nekakšen 'severni pol', za točko, okoli katere se vse vrti in ki tako tudi vse določa. Napak ni smelo biti. In v Hallersteinovem primeru jih očitno tudi ni bilo. Drugače verjetno kitajski cesar Hallersteina ne bi prosil, naj se vendar še ne upokoji, ko se je ta po prvi možganski kapi želel umakniti v pokoj.
Prav dan pred Hallersteinovim rojstnim dnevom – rodil se je 27. avgusta 1703 v Ljubljani – so v Arhivu Republike Slovenije predstavili knjigo v angleškem jeziku A. Hallerstein – Liu Songling – The Multicultiral Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court. Knjiga je nastala v sodelovanju omenjenega arhiva in mariborskega multimedijskega centra Kibla. V imenu zadnjega je Aleksandra Kostič tudi predstavila projekt Hallerstein, ki je vključeval kar 34 umetniških in strokovno-znanstvenih dogodkov in je potekal v letih 2008 in 2009.
Drugačno razsvetljenstvo
Knjiga o Hallersteinu odkriva po krivem 'zamolčanega' znanstvenika - kot se izrazi etnolog Zmago Šmitek -, katerega širši pomen v evropski zgodovini znanosti je treba povezati tudi s pogosto zapostavljenim 'drugačnim razsvetljenstvom'. Šmitek je v tem pogledu opozoril na razsvetljenstvo, ki je ohranjalo katoliške poudarke in ni bilo tako zelo svobodno, vendar je veliko prispevalo k širjenju evropske vednosti. Tudi to razsvetljenstvo je bilo namreč zavezano eksperimentu in dvomu. To poleg njegovih astronomskih opazovanj najbolje ilustrirajo Hallersteinovi poskusi z elektriko in vakuumom. Kaj natančno je na teh dveh področjih dosegel Hallerstein, ostaja neznano, saj je bila, kot pove fizik Stanislav Južnič, med jezuiti v Pekingu uveljavljena navada, da so znanstvene poskuse in izume podpisovali korporativno. Vseeno pa je znano, da so kitajski jezuiti prišli do nekaterih spoznanj, ki so nato Alessandru Volti omogočila izum dinamičnega električnega toka.
Hallersteina sicer najbolj poznamo kot astronoma, ki je med drugim odkril en komet in leta 1770 prvi dokumentiral opazovanje severnega sija. Pri svojem delu je moral sprejeti kar nekaj kompromisov. Na Kitajskem namreč niso hoteli priznati heliocentrične ureditve našega osončja oziroma je niso javno priznali vse do sredine 19. stoletja. Zato je Hallerstein pri svojem delu heliocentrizem kot teoretsko izhodišče upošteval, o njem pa javni ni govoril. Ukvarjal pa se je tudi s 'tuzemskimi' zadevami. Tako je z njegovim podpisom zaznamovan prvi natančen izračun števila Kitajcev. Bilo naj bi jih več kot 180 milijonov, ta številka pa je tedaj Evropo osupnila. Spraševala se je, kako cesar lahko vlada tolikšni množici ljudi, in pojavljale so se še druge dileme. Torej, Hallerstein je bil eden prvih, ki so Evropejce seznanili 'z veliko veliko Kitajsko', ki osuplja še danes.