V Cankarjevem domu se je končal 23. slovenski knjižni sejem, na katerem je bilo na ogled in na prodaj 14.000 knjig, med njimi kar 4.000 takih, ki so izšle v zadnjem letu.

Založniki se poklonijo Slavku Preglu
Letos je najvišje priznanje na področju založništva, Schwentnerjevo nagrado, prejel Slavko Pregl. Najboljši literarni prvenec Koža iz bombaža je napisala Gabriela Babnik, nagrada za mladega prevajalca pa je šla na odprtju sejma v roke Nadi Grošelj. Žirijo sta prepričala dva prevoda: Ugrabitev Prozerpine poznoantičnega epika Klavdijana in enciklopedični esej Zgodovina branja Alberta Manguela.

Različne teme, isti ljudje
Kot običajno so sejem spremljale številne spremljevalne prireditve. Širši javnosti so bile namenjene Debatne kavarne, strokovnjaki na področju knjige pa so se o svojem poslu izobraževali v sklopu Založniške akademije. Čeprav je bilo na Debatnih kavarnah med obiskovalci pogosto slišati negodovanje, češ da že leta poslušajo o različnih temah govoriti iste ljudi, so bili pogovori povprečno dobro obiskani, poroča STA.

Omeniti velja le nekaj izsledkov: blogi kot sodobni dnevniki, namenjeni kar najširšemu občinstvu, še vedno sprožajo vprašanja o etičnosti nekaterih zapisov. Nadalje, ženske v 21. stoletju še niso dosegle enakopravnosti, o tem med drugim priča tudi podatek, da nasilje nad ženskami v urbanih zahodnih družbah narašča. Bralne navade iz zgodovine se prebujajo: če so nekdaj brali stoje, je to vse bolj običajen položaj tudi danes, ko ljudje berejo na postajah, avtobusih, vlakih.

Založniška akademija je bila v celoti mednarodna. Na njej je organizator Miha Kovač gostil pet predavateljev iz ZDA, Francije, Nemčije in z Nizozemske.

Smernice v sodobnem založništvu
Andre Schiffrin, avtor knjige Posel s knjigami, ki je pravkar izšla v slovenščini, je govoril o vlogi malih založb v času konglomeratov, Angus Phillips je opozoril na nekatere smernice v sodobnem založništvu. Steffen Hillebrecth je predstavil tržne raziskave, ki jih nemški knjigarnarji izvajajo med svojimi kupci. Anne Milner je predstavila dejavnosti Centra za knjigo v Parizu.

Adriaan van der Weel se je posvetil mednarodno zelo uspešnemu nizozemskemu založništvu. Udeležence akademije je predvsem presenetil podatek, da Slovenci v primerjavi z Nizozemci berejo dosti več, čeprav so nizozemske knjige cenejše. Zanimivo je tudi, da Nizozemska nima knjižnega sejma, v nasprotju s slovenskimi razmerami pa knjigarno premore skoraj vsak manjši kraj.