Amaterski zgodovinar Gavin Menzies trdi, da fantastični leteči stroji niso izvirna domislica Leonarda Da Vincija. Slednji naj bi le v tridimenzionalnih modelih predstavil v enciklopedijah predstavljena kitajska znanstvena dognanja. Foto: EPA
Amaterski zgodovinar Gavin Menzies trdi, da fantastični leteči stroji niso izvirna domislica Leonarda Da Vincija. Slednji naj bi le v tridimenzionalnih modelih predstavil v enciklopedijah predstavljena kitajska znanstvena dognanja. Foto: EPA
Gavin Menzies
Gavin Menzies je že v svoji prejšnji knjigi poudarjal superiornost kitajske civilizacije v srednjem veku. Leta 2002 je trdil, da so Kitajci mnogo pred Evropejci odkrili Ameriko. Foto: Reuters

Gavin Menzies v knjigi 1434: The Year A Magnificent Chinese Fleet Sailed to Italy and Ignited The Renaissance (1434: leto, ko je kitajska flota odplula v Italijo in sprožila renesanso) zatrjuje, da so izumi, ki jih danes pripisujemo Leonardu Da Vinciju, v resnici sad znanstvenih dognanj Kitajcev. Kitajci naj bi leta 1434 pristali v Benetkah in Italijanom predstavili nekakšne tehnološke enciklopedije, v katerih so bila zapisana spoznanja s področja fizike, gradbenega inženirstva, kmetijske tehnologije, astronomije in drugih področij znanosti. Da Vincijevi leteči stroji in druge stvaritve naj bi bile tako le tridimenzionalne predstavitve tistega, kar so Kitajci opisali v knjigah.

Izdajalski traktat o kmetovanju
Kot v junija predstavljeni knjigi pravi Menzies, je bila kitajska znanost v 14. stoletju neverjetno bolj razvita kot evropska. Eden izmed dokazov, ki ga v svoji knjigi navaja in slikovno predstavlja tudi Menzies, je traktat o kmetovanju Nung Šu iz leta 1313. Ilustracije v tem traktatu in Da Vincijeve ilustracije so si tako zelo podobne, da Menzies avtoritativno zatrjuje, da je da Vincijevo delo plagiat. Temu ugovarja Martin Kemp, profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Oxfordu in avtor več knjig o Leonardu Da Vinciju. Kemp, ki Menzisu tudi očita neuporabo zgodovinske znanstvene metode, pravi, da če sta si dve stvari izredno podobni, to še ne pomeni, da je ena derivat druge, ampak sta lahko sad dveh individualnih spoznanj. Podobnost ne dokazuje identičnosti.

Skrivnostni izvor renesančne znanosti
Temu navkljub Kemp ne omalovažuje Menziesovega dela. Možnost prisotnosti Kitajca v Firencah je namreč z vidika raziskovanja renesanse izredno zanimiva. Sploh celotno področje raziskovanja izvorov renesanse, posebno renesančnega preporoda znanosti, je izredno kompleksno. Treba je upoštevati kulturne stike z islamskim svetom, trgovske poti z Daljnim vzhodom, pa tudi pogosto po krivici prezrte dosežke evropske srednjeveške znanosti. Podobno je tudi mnenje Geoffa Wada, raziskovalca na institutu za azijske študije na Narodni univerzi v Singapurju. Wade ne dvomi o stikih med renesančnimi Italijani in Kitajci, zato pa trdi, da ne obstaja prav noben pravi zgodovinski dokaz o kitajskem ladjevju v Benetkah. Zato tudi pravi, da bi morali Menziesovo knjigo reklasificirati in jo s polic z zgodovinsko literaturo premakniti na knjižne police s fikcijo.

P. B.