Knjigo je napisala pisateljica Aksinja Kermauner, risbe kretenj je prispeval prav tako gluhi akademski slikar Nikolaj Vogel. Izdaja je opremljena tudi s QR-kodami s povezavo do videoposnetkov v slovenskem znakovnem jeziku.

Letos tudi edina monografija o Štreklju
Avtorica je po lastnih besedah v knjigo vključila vse tisto, kar se ji je zdelo pomembno za predstavitev tega kiparja. Pri podatkih je izhajala iz edine monografije o njem, ki jo je letos napisala Petra Rezar, sicer soavtorica razstave v Narodni galeriji.

Kot je še povedala, je želela predstaviti bogastvo ustvarjalnega duha kiparja, o katerem je bilo do zdaj le malo znanega. Štrekelj je ustvarjal iz kamna, žgane gline, lesa, mavca in brona, njegovo najbolj znano delo pa je Spomenik talcem v Rožni dolini v Ljubljani. Pri sedmih letih je oglušel zaradi posledic meningitisa.

Ena od 18 do zdaj izdanih knjig
Knjiga je izšla v sodelovanju z ministrstvom za kulturo v okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku. Kot je povedala koordinatorica projekta Aleksandra Rijavec, so od leta 2014, odkar projekt poteka, izdali 18 knjig, vse pa imajo določeno povezavo z gluhimi in naglušnimi. Napisane so v lahko berljivi tehniki in z večjimi črkami.

Namen tovrstnih knjig je gluhim omogočiti dostop do informacij, ki so del narodne identitete, in jim pomagati pri širjenju besednega zaklada, saj je slovenski jezik zanje drugi jezik, je še pojasnila koordinatorica.

Nekoč celo prepoved uporabe v izobraževanju
Avtorica knjige med drugim poudarja, da je bila stigma do znakovnega jezika v Štrekljevem času še zmeraj razširjena. Leta 1880 je bila na milanskem kongresu dejansko prepovedana uporaba znakovnega jezika v izobraževanju gluhih, zaradi česar je več generacij gluhih ostalo brez lastnega jezika in izobrazbe.

Spremno besedo h knjigi je prispevala Mateja Breščak, tudi soavtorica razstave Kipar Ivan Štrekelj (1916–1975), ki je v Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra. V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije so v galeriji ob izbranih umetninah iz stalne zbirke in razstavnih projektih pripravili tudi videoposnetke s predstavitvami umetnin v slovenskem znakovnem jeziku.