Pisatelj je roman beležil v obliki dnevniških zapisov v triletnem obdobju, od leta 1990 dalje, prav v treh delih pa bo celotna zgodba tudi zajeta. Trilogijo bodo izdali pri založbi Mladinska knjiga, drugi in tretji del pa naj bi na knjižne police prišel že v maju in juniju.

Kot je pojasnil avtor, je začel roman pisati, ko je spoznal, kako nedejavno živi. Analitično introspekcijsko veščino je uporabil, da bi ugotovil, kaj je z njim narobe, in se lažje soočil sam s seboj. Kot še pojasnjuje pisatelj, pa je stik s svojimi čustvi dosegel šele z ubesedenjem. Dnevnik piše Ferdinand Belač, vzgojen kot introvertiran, sicer pa inteligenten in za opazovanje, branje ter pisanje nadarjen otrok intelektualnih staršev.

Pisatelj, ki je v romanu zbral kockice iz svojega življenjskega izkustva in jih preoblikoval v nov, fabulativen mozaik, je svoje delo opisal kot "roman o iskanju avtentičnega jaza, ki ga omogoča le ljubezen". Kot še pravi, se je v trilogiji predstavil kot Mohamed Ali, to pa pojasnil z besedami "Frčim kot metulj in pičim kot čebela."

In da ne bo pomote, so na spletni strani Mladinske knjige dodane Gradišnikove besede: "Poudarjam: čeprav je v knjigi veliko mojega življenja, pa njen junak ni Branko Gradišnik, ampak Frane Belač".

Pisanje, ki ima kaj povedati
Leta 1951 rojeni Branko Gradišnik, ki deluje tudi kot prevajalec in publicist, je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada, tri leta pozneje pa zlato areno v Pulju. Med drugim je prevedel Tolkienove trilogije Gospodar prstanov, šesti del Harryja Potterja in Spomine Dimitrija Šostakoviča. Podpisal se je pod dela Strogo zaupno na Irskem, Strogo zaupno po Siciliji, Strogo zaupno po Sloveniji, že omenjeno nagrado Prešernovega sklada pa so mu prinesle kratke proze Zemlja zemlja zemlja. Kot so zapisali pri Mladinski knjigi, vodi pisatelja pri njegovem delu moto "Piši, če imaš res kaj povedati, drugače bodi pa tiho".