Kdo bo letošnji nagrajenec, bo odločil šestčlanski odbor Akademije, ime pa ostaja skrivnost do zadnjega trenutka. Ugibanj o morebitnih dobitnikih je veliko, prav tako kot je velik nabor mogočih kandidatov. Izbira nagrajenca pogosto naleti na kritike, odbor za podelitev pa je znan po svoji naklonjenosti izpostavljanju manj znanih pisateljev namesto avtorjev uspešnic.
Akademija rada preseneti
V zadnjih dveh letih je Akademija podelila nagrado ameriški pesnici Louise Gluck in tanzanijskemu pisatelju Abdulrazaku Gurnahu. Njuna dela niso bila množično prevajana in niso bila znana širši javnosti, znana niso bila niti nekaterim založnikom.
"Po lanskem letu mislim, da je morda celo nekoliko težje ugibati, kdo bi nagrado lahko dobil letos," je povedala literarna kritičarka za švedski radio Lina Kalmteg in se spomnila "popolnega presenečenja" v studiu, ko so lani prebrali Gurnahovo ime.
"Mislim, da lahko po lanskem presenečenju letos pričakujemo bolj znano ime," je dejal urednik kulture pri švedskem časopisu Dagens Nyheter Bjorn Wiman.
Potem ko je Akademija leta 2018 nagrado zaradi spolnega škandala preložila, leto pozneje pa presenetila s sporno odločitvijo, da počasti avstrijskega avtorja Petra Handkeja, so sledile obljube, da bodo nova merila privedla do bolj globalne nagrade za književnost, ki bo enakovredna po spolih. Od takrat jo je podelila dvema avtoricama, poleg Louise Gluck še Olgi Tokarczuk, zato to morda pomeni dobro napoved, da bo tudi letošnja prejemnica ženska.
V tem primeru bi dobitnice lahko bile Joyce Carol Oates iz ZDA, Annie Ernaux ali Maryse Conde iz Francije ali Kanadčanka Margaret Atwood. "Nagrada ruski avtorici in odkriti kritičarki Kremlja Ljudmili Ulitskoj, ki se pogosto omenja kot morebitna kandidatka, bi prav tako poslala močno sporočilo po invaziji Moskve v Ukrajini," povzema tiskovna agencija AFP.
Znani niso niti nominiranci
V nasprotju s številnimi literarnimi priznanji za Nobelovo nagrado ni ožjega izbora, nominacije in razprave v Akademiji pa ostanejo skrivnost 50 let. Pred izbiro gre tako zgolj za špekulacije. Na stavnicah sicer visoko kotira Francoz Michel Houellebecq, čigar ime že vrsto let kroži v nobelovskih krogih.
Nagrada Rushdieju bi bila komentar o svobodi govora
Visoko je tudi britanski pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie, ki so ga avgusta poskušali umoriti v zvezni državi New York. Da bi lahko bil eden od mogočih dobitnikov, je v članku za New Yorker pred dobrim mesecem zapisal kolumnist David Remnick. Kot je dejal, si njegovi literarni dosežki zagotovo zaslužijo priznanje Švedske akademije, Nobelova nagrada pa bi bila po njegovem mnenju na simbolni ravni očitek nasprotnikom svobodne besede.
Argumentirati se da nagrado za Američane, Skandinavce ...
Med imeni, ki se pogosto omenjajo kot morebitni dobitniki, AFP navaja tudi ameriška avtorja Thomasa Pynchona in Dona DeLilla. "Veliki ameriški postmoderni romani še niso bili nagrajeni," je opozoril literarni kritik pri Dagens Nyheterju Jonas Thente.
Med favoriti sta še Jon Fosse in Karl Ove Knausgaard iz Norveške, ki bi lahko nagrado vrnila v Skandinavijo več kot desetletje po tem, ko jo je prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer.
Kritičarka regionalnega dnevnika Goteborgs-Posten Maria Hymna Ramnehill pa je izrazila upanje, da bi nagrado prejela francosko-maroški pisatelj Tahar Ben Jelloun ali hrvaška avtorica Dubravka Ugrešić. Kot je povedala, oba v svojih delih na različne načine raziskujeta identiteto v povezavi z nacionalizmom in spolom.
Avtorji, ki ne pišejo v angleščini in niso Evropejci, ostajajo v ozadju
Seznam nekaterih pisateljev z vsega sveta, ki bi si zaslužili najprestižnejšo književno nagrado, je za ponazoritev, kako bogata in raznolika je literarna krajina, ki je na voljo komisiji, objavil tudi portal Literary Hub.
Na prvo mesto so uvrstili sirskega pesnika Adonisa, ki bi nagrado "do zdaj najverjetneje moral že prejeti". Na seznam so uvrstili tudi madžarskega avtorja Lazla Krasznahorkaia, kurdsko-sirskega pisatelja Salima Barakata in kenijskega pisatelja Ngugija Wa' Thiong'a, ki je nekdaj pisal v angleščini, nato pa se je odločil za svoj jezik kikuju.
Iz ZDA so kot mogočo kandidatko navedli pisateljico Garielle Lutz, iz Kanade Anne Carson. Med imeni pa omenjajo tudi predstavnico karibske literature Maryse Conde, ki je leta 2018, ko Švedska akademija zaradi škandala nagrade ni podelila, prejela alternativno Nobelovo nagrado za literaturo.
Kot še pripominja portal, statistični podatki o Nobelovih dobitnikih zadnjih nekaj let sicer kažejo, da štirje od zadnjih šestih dobitnikov pišejo v angleščini, drugi neangleški pisatelji pa so evropski. S tem pa se zdi, da Akademija v času kulturne globalizacije, ko se tudi angleško govoreči svet počasi odpira za popularno kulturo, ki ni v tem jeziku, poskuša ohraniti svojo relevantnost z ugajanjem angleško govoreči literarni skupnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje