"… zdaj bodo med njima vedno pogosteje stale besede, nič več se ne bo zgodilo v očeh, v tihih in plahih dotikih, v šepetu in krču srca, vse več se bosta morala pogovarjati, dogovarjati, tudi pregovarjati, a tega se bo morala šele naučiti, nikoli ni bila dobra z besedami …

Sorodna novica Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar v romanu Zvezdna karta, nominiranem za nagrado kresnik in za Cankarjevo nagrado, nadaljuje pripoved o usodi prekmurske judovske družine, ki jo je zajel že v romanu Biljard v Dobrayu. Ob spominih na trgovca Franza Schwartza, svojega starega očeta, ki se je edini iz družine vrnil iz Auschwitza, je čas tokrat raztegnil še v desetletje pred drugo svetovno vojno in po njej. Odlomek v Literarnem nokturnu interpretira Maja Končar.

"Domnevam, da sta se oče in mati imela za srečna, čeprav se nikoli nista izrazila tako."

Josif Brodski, nobelovec rusko-ameriškega rodu, je bil predvsem pesnik; njegova poezija je poglobljena, meditativna, ukvarja se z usodnimi vprašanji človekovega obstoja – življenja, smrti in ljubezni. Pisal pa je tudi prozo. V leta 1985 nastalem spominskem zapisu, naslovljenem V eni sobi in pol, se spominja otroštva, mladosti in staršev, ki ju po tistem, ko je zapustil Rusijo, ni več videl. Odlomek v prevodu Miriam Drev v Izbrani prozi interpretira Blaž Šef.

"Mojega starega strica, župnika, pisatelja in akademika Frana Saleškega Finžgarja sem imenoval stric Jur."

Leta 2021 je minilo 150 let, odkar se je v Doslovčah na Gorenjskem rodil Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj in duhovnik, umrl pa je 2. junija pred 60 leti. Avtor enega najpopularnejših romanov Pod svobodnim soncem, ki so ga prevedli v številne jezike, je bil tudi pesnik in dramatik, pisal je za mladino in bil velika avtoriteta kot duhovni voditelj, umetnik in eden prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Finžgar, prijatelj in sosed arhitekta Jožeta Plečnika v ljubljanskem Trnovem, je svoja zadnja leta življenja preživel v bližnji hiši na Koleziji pri družini etnologa Janeza Bogataja, ki je bil takrat še otrok, vendar je na starega strica Jurja, kot ga je klical, ohranil številne spomine. Zapisal jih je in objavil v albumu Fran Saleški Finžgar. V Spominih na strica Jurja Janez Bogataj opisuje, kako je potekalo življenje Frana Saleškega Finžgarja v visoki starosti.

Janez Bogataj: Spomini na strica Jurja

"Danger ima sredi puščave Ski shop. Ne sredi neke ledene Sibirije, temveč v Sahari. Ponuja deske, pancerje, smukaške in carving smuči in tudi par Elanovih dilc."

Sorodna novica Umrl je pisatelj Andrej Morovič

Z Literarnim portretom pa se spominjamo pred kratkim preminulega reportažnega novinarja, fotografa in organizatorja kulturnih dogodkov in festivalov, mirovnika in cineasta, med drugim tudi ustanovitelja kluba Gromka na Metelkovi, Andreja Moroviča. Rodil se je leta 1960 v Ljubljani, osnovno šolo in gimnazijo pa obiskoval v Kopru. Po dokončani gimnaziji je v Ljubljani študiral filmsko režijo ter primerjalno književnost na ljubljanski filozofski fakulteti. Kmalu zatem je za 15 let odšel v tujino in nekaj časa živel v Italiji, Franciji, Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji, Španiji, severni Afriki, najdlje pa se je ustalil v Nemčiji, v zahodnem Berlinu. V tamkajšnji alternativni kulturi je našel poglaviten navdih za svojo prozo, v kateri je zapisoval urbani utrip popotniškega življenja. Čeprav je sam sebe imenoval za marginalnega pisatelja, je bila njegova literatura eden izmed temeljev sodobne slovenske urbane proze. Poklanjamo se mu z odlomkom iz daljšega besedila, v katerem – ne brez humorja – izriše profile šestih likov, prebivalcev Agadeza.

"Senca sem jaz / in senca si ti. / Jaz merim čas, / kaj pa ti?"

Pesnik in pisatelj Vinko Rode piše v slovenščini, poskušal je tudi v španščini. V dnevnikih, ki jih je pisal desetletja, izmenjuje slovenščino in kastiljščino. Materni jezik mu pomeni vrednote, osebno poslanstvo in podedovano pojmovanje lepote, španščina pa neposrednost in intimnost. Domotožje blaži v pesniškem izražanju, a tudi z zahajanjem v naravo, kmetovanjem, s srečevanjem z vrstniki. Živi na Ezeizi, občasno pri hčeri v bližini slapov Iguazú, skrbi za sadovnjak in čebele. Vinko Rode je leta 2005 pri celjski Mohorjevi izdal zbirko izbranih pesmi in proznih zapisov Temno zelenje. Predtem je v kastiljščini pripravil zbirko Sonca in samote. Poleg pesmi piše eseje, potopise, črtice, v slovenščino je prevedel pesmi in zgodbe Jorgea Luisa Borgesa, Andreja Žužka in Gregorja Papeža. Ob njegovem 90. jubileju je Andrej Rot pripravil o njem Literarni večer, besedila pa interpretira Aleš Valič.