Letos so nominacijo za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let prejeli Viktor Blažič za delo Vsi naši prevrati, Dušan Jovanović s knjigo Svet je drama, Ženja Leiler z Zapisi in zapiki, Dean Komel z zbirko esejev Humanistični pogovori in Miha Pintarič s knjigo Neškropljene limone.

Dobitnika so razglasili v Jazz klubu Gajo, kjer je potekal literarni večer, na katerem so prebirali izseke iz nominiranih knjig, ob koncu pa razglasili dobitnika 16. Rožančeve nagrade. Nagrado pa bodo podelili v soboto, 27. septembra, ob 14.00 na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Pet esejitstov
V Balažičevi knjigi Vsi naši prevrati so zbrani eseji o polpretekli slovenski zgodovini in aktualnem družbenem trenutku, ki so bili objavljeni v slovenskem revialnem tisku, največ v Reviji 2000. V knjigi Zapisi in zapiki Ženje Leiler pa so zbrane njene najboljše kolumne, komentarji in kratki eseji, ki so večinoma nastali v zadnjih letih.

O svoji knjigi Svet je drama je Dušan Jovanović povedal, da je kot avtor gledaliških tekstov razvil občutek za dramatično v vsakdanjem življenju in ta knjiga je poskus zagledati dramo tudi tam, kjer je ni. Medtem ko je filozof Dean Komel v zbirki esejev Humanistični pogovori zbral svoja razmišljanja o humanistiki. Pintaričeve Neškropljene limone pa so zbirka esejev, ki svobodno prehajajo med temami.

Šestnajst let nagrade
Nagrada nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990), ki je bil eden najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja. Prvič je bila podeljena leta 1993. Do leta 1998 sta jo podeljevala založba Mihelač in podjetje Dnevnik, nato pa Sklad Marjana Rožanca, ki mu predseduje Alenka Puhar.

Lani se je žirija Sklada Marjana Rožanca prvič odločila za dva avtorja. To sta bila Aleš Šteger za knjigo Berlin in (posthumno) Igor Zabel za knjigo Eseji o moderni in sodobni umetnosti.