Zbirki Moderni klasiki sta se pridružila Nobelov nagrajenec Patric Modiano z romanom Speči spomini in sodobni nizozemski pisatelj Arnon Grunberg z romanom Dobri možje.

Cankarjeva založba knjigo Iz jezika posveča pokojnemu Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ambasadorju slovenske literature in prevajalcu, po katerem je poimenovana nagrada za najboljše prevode iz nemškega v slovenski jezik.

V knjigi so po zapisu založbe zbrane slovenske in prevedene nemške pesmi iz objavljenih pesniških zbirk ter še neobjavljene zapuščine. Knjiga vsebuje spremno besedo Nobelovega nagrajenca za literaturo Petra Handkeja.

Od groteske do Sibirije

Rdeča nit sedmih zgodb v knjigi Anje Mugerli Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo.

"Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim," so zapisali pri Cankarjevi založbi.

V zbirki Moderni klasiki, ki letos praznuje 20-letnico izhajanja, je v prevodu Aleša Bergerja izšel razvojni roman Patrica Modiana Speči spomini. Kot so zapisali pri založbi, je knjiga "odličen primer tiste 'umetnosti spominjanja', s katero se je Modiano vpisal med Nobelove nagrajence za književnost. Po Bergerjevih besedah roman Speči spomini s svojo strukturo deluje kot nekakšna detektivka oziroma roman noir, v tipični avtorjevi maniri pa gre "za nenehno prepletanje in povezovanje realnega in izmišljenega življenja, resničnosti in sanj, fikcije in zgodovine".

Sodobni nizozemski pisatelj Arnon Grunberg se slovenskim bralcem kot sodobni klasik predstavlja z romanom Dobri možje v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Razgibana pripoved Grunbergovega romana "počasi gradi napetost, ki je skoraj neopazna, nelagodje, ki ga ne znamo neposredno imenovati, vse do silovitega zaključka". Prevajalka je dodala, da so Grunbergovi romani običajno napeta mešanica groteske in trilerja, v katerih avtor hibe svojih junakov razkriva brez zadržkov in nemalokrat kruto: "To velja tudi za osrednjega junaka romana Dobri možje, v katerem na secirno mizo položi nizozemskega gasilca poljskih korenin in se kruto poigra z njegovo usodo."

V zbirki Vilenica je v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel roman Naslov enega najprepoznavnejših srbskih pisateljev in lanskega prejemnika nagrade vilenica Dragana Velikića. Po zapisu založbe gre za "odkrito angažirano delo o sodobnosti Srbije, ki se je znašla na 'evropski deponiji'; posvetilo Beogradu, ki ga Velikić ne opisuje, ampak ga gradi; mestu, ki je sestavljeno iz zgodovinskih plasti, anekdot oziroma citatov tujih življenj".