Prevajalca Matthias Göritz in Liza Linde sta na pogovoru v uvodu prebrala Šalamunovo pesem Lak, nato pa še nekaj preostalih pesmi v nemščini.
Zbirka Steine aus dem Himmel (Kamni z neba) obsega 99 pesmi, od katerih je večino prevedla Linde, med dolgotrajnim skupnim projektom pa sta pri prevajanju sodelovala še Göritz in Monika Rinck, je za STA po pogovoru na knjižnem sejmu povedala Liza Linde.
Göritz, ki je v pogovoru Šalamunovo poezijo označil za zelo mogočno in zelo odkrito, je na dogodku poudaril tudi Šalamunovo odprtost do svojih prevodov. Tako mu je denimo nekoč dejal: "Naredi, kar hočeš, le da bo dobro zvenelo."
Svojega dela ni nikoli pojasnjeval
Linde je v pogovoru opozorila na prevajanje besedila, ustvarjenega v slovenskem jeziku, ki pa mora s prevodom delovati tudi za nemškega bralca. Prevajalka, rojena v Nemčiji, ki že deset let živi v Sloveniji, je povedala, da Šalamun ni nikoli teoretiziral ali pojasnjeval svojega ustvarjanja pesmi. Dodala je, da je naredil izjemo le enkrat v pogovoru z Alešem Štegrom, ko je povedal, da se za njegovo poezijo skriva več kot le navdih, pri čemer je omenjal razsvetljeno odprto nebo. Prav to je ustvarjalcem pesniške zbirke Steine aus dem Himmel na koncu služilo za namig pri snovanju naslova zbirke.
Ta je aprila letos izšla pri založbi Suhrkamp, v njej pa so zbrane pesmi iz zadnjih 20 let Šalamunovega ustvarjanja. Zbirko uvede pesem Ambra iz leta 1995, nato pa si kronološko sledijo vse do ene njegovih zadnjih, je še povedala Linde.
Spremno besedo k zbirki je napisal Matthias Göritz, v njej pa je med drugim navedel tudi citate iz pogovora o poeziji, ki ga je imel Šteger s Šalamunom. Pogovor je leta 2018 izšel v knjigi Tomaž Šalamun: Jutro, ki so jo sestavili iz šestih še neobjavljenih pesniških zbirk.
Tomaž Šalamun, slovenska pesniška "legenda"
Na spletni strani založbe Suhrkamp Šalamuna opisujejo kot "legendo" oz. pesnika, "ki ni zgolj revolucioniral slovenskega pesništva, ampak je užival tudi največji mednarodni ugled". Dodajajo, da ga v Združenih državah Amerike "še danes častijo kot enega najslavnejših evropskih pesnikov svoje generacije".
Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu leta 1941, gimnazijo je končal v Kopru, leta 1965 pa v Ljubljani uspešno zaključil študij zgodovine in umetnostne zgodovine. Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun, pozneje pa se je na Akademiji za likovno umetnost zaposlil kot asistent za umetnostno zgodovino.
Na začetku kariere je urejal literarno revijo Perspektiva, zaradi pesmi, ki naj bi bile kritične do režima, pa je bil za nekaj dni tudi aretiran. Nekaj časa je delal tudi kot borzni posrednik, pozneje pa kot kulturni ataše v New Yorku. Od šestdesetih let do smrti leta 2014 je objavil več kot petdeset zbirk poezije, njegova dela, večina katerih je bila napisana v tujini, pa so bila prevedena v več kot dvajset jezikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje