"Gre za izjemno ljubezensko zgodbo in obenem pripoved o človekovem trpljenju ter tovarištvu," je o nagrajenem romanu dejal predsednik Bookerjeve žirije AC Grayling.
Zgodba romana, ki Flanaganu več kot desetletje ni dal miru, tematizira usodo avstralskih vojnih ujetnikov, ki so morali graditi burmansko železnico, s katero je Japonska leta 1943 povezala Bangkok in Rangun. Med gradnjo je umrlo več kot 100.000 ljudi, zato ji pravijo tudi železnica smrti. Pisatelj je pripoved posvetil spominu na pokojnega očeta, ki je pretresljivo izkušnjo preživel in dočakal starost 98 let. Umrl je ravno na dan, sin po 12 letih končal svoj roman.

Zgodba o junaštvu, ki povezuje Vzhod in Zahod
"V Avstraliji se nam podeljevanje Bookerjeve nagrade včasih zdi kot "kokošja loterija" (avstralski izraz za izbor, ki temelji na žrebu, op. a.). Nisem pričakoval, da se bom kdaj znašel v vlogi kokoši," je po poročanju BBC-ja ob prevzemu nagrade v londonski Guildhall dejal Flanagan. Žiranti so o nominirancih razpravljali tri ure, preden so prišli do končne odločitve in izbrali "prozo izjemne elegance in sile, ki z zgodbo o krivdi in junaštvu povezuje Vzhod in Zahod, preteklost in sedanjost."
"Najboljša in najslabša stvar pri ocenjevanju knjig je trenutek, ko naletiš na delo, ki te tako močno pretrese, da še nekaj dni ne moreš začeti z branjem novega romana. Natanko to se je zgodilo pri tej knjigi," je dejal Grayling.
Flanagan je roman pisal 12 let, vmes se "zamotil" s pisanjem drugih del, vendar se h knjigi vedno znova vračal in v želji po končanju napisal pet različic knjige." Pisatelj je dejal, da je zgodba o "železnici smrti" zelo vplivala na njegovo življenje: "Kot otroka me je oče naučil japonske besede 'san bjaku san ju go'. To je bila njegova taboriščna številka, 335." Tema je bila zanj vselej velika skrivnost.

The Narrow Road to the Deep North je njegov šesti roman, z njim pa je v Tasmaniji rojeni pisatelj Avstraliji prinesel četrtega Bookerja. Leta 1982 je nagrado osvojil Thomas Keneally za Schindler's Ark, Peter Carey pa je slavil z Oskarjem in Lucindo (1988) in The True History of the Kelly Gang (2001).
Da je strah, da bodo nova pravila podeljevanja nagrade, ki je bila letos prvič dostopna vsem romanom, napisanim v angleščini (ne le avtorjem Commonwealtha), pomenila prevlado ameriških avtorjev, odveč, se je pokazalo že pri razglasitvi nominirancev. Poleg Flanagana so bili letos v igri še Joshua Ferris, Karen Joy Fowler, Howard Jacobson, Neel Mukherjee in Ali Smith, torej trije Britanci in dva Američana.
Flanagan, slovenski bralci ga poznamo predvsem po romanu Plosk ene dlani (The Sound of One Hand Clapping), zgodbi o življenju slovenskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Avstralijo, je s prestižnim literarnim priznanjem prejel 50.000 funtov.
Dolgoletni borec za ohranitev pragozda v Tasmaniji
Ob prevzemu nagrade je izkoristil trenutek in poudaril, kako sram ga je, da je Avstralec. Navezal se je na avstralsko okoljevarstveno problematiko. Avstralski premier Tony Abbott je namreč pred dnevi, ob odprtju rudnika v avstralski zvezni državi Queensland, dejal, da je premog dober za človeštvo in bistven element prihodnosti gospodarstva. "Avstralija se ponaša z izredno naravo in ne razumem, zakaj se zdi, da je naša vlada usmerjena v uničenje nečesa, kar je na svetu edinstveno," je dejal Flanagan, dolgoletni borec za ohranitev pragozda v Tasmaniji.