Festival z rdečo nitjo Quo vadis? bo potekal med 8. in 13. septembrom.

Pesnica človečnosti in odnosov
Kot je ob razglasitvi nagrajenke poudaril predsednik žirije Aljoša Harlamov, letošnja nagrajenka v svoji poeziji poglobljeno preučuje našo človeškost – medčloveške odnose med moškim in žensko, materjo in hčerjo. Rodila se je leta 1942 v Budimpešti madžarski materi in slovaškemu očetu in je odraščala dvojezično. Zato je po njegovih besedah oseba, ki pooseblja Srednjo Evropo, ravno zdaj, ko se sprašujemo, letos ne samo, kam gremo, ampak tudi, ali Srednja Evropa navsezadnje v tej novi konstelaciji še obstaja.

Ker ji je bil onemogočen študij nemščine in estetike, je študirala agronomijo. Za njo je tudi izkušnja izseljenstva: po sovjetski zasedbi Češkoslovaške leta 1968 se je za devet mesecev izselila v Kanado. Prevajala je iz madžarščine, nemščine in največ iz angleščine. Napisala je 23 pesniških zbirk.

V prevodu Alenke Šalej je leta 2003 pri založbi Kud Apokalipsa izšel izbor iz petih pesniških zbirk Alfa.

Že prej, še posebno pa v 90. letih preteklega stoletja, je po besedah Harlamova razširjala možnosti slovaške moderne lirike, pa tudi možnosti upodabljanja ženk in žensko-moških odnosov. Njena poezija prehaja med refleksivno, imaginativno, intelektualno, intimno liriko in navsezadnje filozofskim premislekom. V zadnjih letih se njena besedila vse bolj fragmentirajo in vsebine postajo izraziteje avtobiografske, je povedal Harlamov.

Festival obiskala že pred 20 leti
Kot je dodal, gre tudi za izjemno svežo pesnico, nagrada pa je tudi simbolno "prišla v prave roke pravi trenutek", saj letos mineva 20 let od avtoričinega prvega obiska festivala Vilenica.

35. mednarodni literarni festival Vilenca se bo vključil v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami v Evropi in po svetu, prav v času, ko se je spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja in se je – vsaj začasno – spremenil tudi bivanjski prostor literature ter znotraj tega naš stik z njo.

"Umetniški poliglot", ki gnete besedo v vseh njenih pojavnih oblikah
Vinko Möderndorfer je izjemen vsestranski ustvarjalec, ki ga je Boris A. Novak v svoji utemeljitvi označil kot umetniškega poliglota. Po izobrazbi je gledališki in filmski režiser. Do danes je režiral več kot 100 predstav, objavil je več kot 70 knjig proze, poezije in dramatike ter napisal 42 dramskih besedil, od katerih je bila približno polovica uprizorjena.

Njegova dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije, več je prevedenih v tuje jezike. Več njegovih dramskih besedil je bilo uprizorjenih na tujih odrih. Delal je tudi kot filmski, televizijski in radijski režiser. Je scenarist in režiser štirih celovečernih igranih filmov. Za svoje ustvarjanje na različnih področjih je prejel že več kot 50 nagrad in nominacij, tudi nagrado Prešernovega sklada, je spomnil Harlamov.

Vilenica 35 let pozneje: nazaj na začetek
Z izborom generacijsko raznolikih gostov in sodelovanjem med različnimi literaturami bodo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis?. Gre za vprašanje, ki si ga v sedanjem položaju vse pogosteje postavljamo, k iskanju odgovorov nanj pa so organizatorji festivala povabili tako zainteresirano občinstvo kakor tudi letošnje povabljene avtorje in avtorice iz 15 držav.

Dobili bomo antologijo islandske poezije
Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, se bo letošnja Vilenica ozrla k svojim začetkom in premišljevala, kje smo 35 let pozneje. Tako festival z območja spominjanja preteklega prehaja k skrbi za prihodnost, pri čemer ostaja zavezan krepitvi kulturnih stikov, izmenjevanju kakovostne literature in odpiranju mnenj po vsej Evropi in svetu. Pod drobnogled bo letošnji festival vzel islandsko književnost. Izšla bo antologija sodobne islandske poezije Glasovi v zraku, v kateri bo zbranih "21 glasov za 21. stoletje".

Islandsko literaturo je slovenska sourednica Lucija Stupica označila kot zelo živo, sicer pa po njenih besedah priča o podobnosti, ki jo Slovenci sami izkušamo v občutku majhnosti, s katerim se ves čas spopadajo. Hkrati je to velika, dobra literatura, ki pa nam je zelo oddaljena zaradi jezika in pomanjkanja prevodov, je dodala.

Med nagrajenci tudi poznejša nobelovca
Mednarodni literarni festival Vilenica je ena najpomembnejših evropskih literarnih prireditev, ki vse od ustanovitve leta 1986 prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo. Poleg mednarodne nagrade vilenica na njej podelijo tudi kristal vilenice in štipendijo Srednjeevropske pobude. Festival organizira Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica na Krasu in drugje po Sloveniji.

Med dosedanjimi prejemniki mednarodne nagrade vilenica so Olga Tokarczuk, Jachym Topol, Laszlo Krasznahorkai, David Albahari, Claudio Magris, Milan Kundera in Peter Handke. Lani je nagrado prejel srbski pisatelj Dragan Velikić, slovenski avtor v fokusu je bil Esad Babačić.