Njegov obisk je pospremil nedavni izid slovenskega prevoda knjige Seksualna ekonomija kapitalizma, ki je izšel v sodelovanju z založbo Analecta. Delo je prevedel Marko Miočić, pogovor z avtorjem pa sta v Ljubljani vodila filozofa Alenka Zupančič in Slavoj Žižek.

Med pogovorom se je Yuran dotaknil vprašanj ekonomije ljubezni, luksuznih izdelkov in prostitucije, zaključni del dogodka pa je zaznamovala polemika glede izraelskih napadov na Gazo in manka vprašanj o povezavi med kolonializmom, genocidom in kapitalizmom. Izraelski filozof bo nocoj v sklopu festivala predstavil svoje raziskovalno delo tudi v Mariboru, kjer se bo z njim pogovarjal filozof Mladen Dolar.

Yuran je na večeru v Ljubljani naštel dve patologiji kapitalističnega denarja, ki sta po njegovem ključni: prva je, da denarja ni nikoli preveč ali dovolj, je edini predmet, po katerem lahko hrepenimo v nedogled, druga pa, da družba bogatašev ne reče, da so obsedeni s kopičenjem denarja, čeprav to velja v primeru kakršnekoli druge oblike tako ekstremnega zbirateljstva.

Alenka Zupančič je občinstvu sprva povedala, da Yuran na začetku svoje knjige opozori na intelektualno katastrofo, ki je prizadela razprave o ekonomiji v prejšnjem stoletju. Iz discipline, polne filozofskih polemik, se je ekonomija prelevila v nekakšno tehnično področje, kjer prevladuje občutek, da ni več razprav o tem, kaj ekonomija sploh je. Po njenih besedah je Yuranova knjiga uspešen poskus obuditve takšnih ontoloških razprav o ekonomiji in, podrobneje, kapitalistični ekonomiji.

Izraelski teoretik verjame, da če hočemo razumeti kapitalizem, ga moramo preučevati z vidika razmerij med spoloma. Za primer je navedel sklenitev zakonske zveze, ki je bila formalno izključena iz sfere menjave, a ostaja ekonomski pojav. Ključno je le, da se ne vzbudi občutek transakcije, dodaja.

Zaročni prstan kot najboljši primer ekonomije ljubezni
Ena najbolj razširjenih kritik kapitalizma je, da je možno z denarjem kupiti vse, kar pa je pravzaprav veljalo za prvobitne ekonomije, kjer je bilo vse podvrženo menjavi. Teoretik meni, da so v kapitalizmu kategorije, kot je ljubezen, ki jih denar ne more kupiti. Vendar pa obstaja ekonomija ljubezni, njen najboljši primer pa je tradicija kupovanja zaročnega prstana, ki hkrati nadaljuje in se ograjuje od patriarhalne tradicije, kjer je žena predmet.

Ko funkcija ure postane najprej simbol bogastva
Yuran verjame, da je posebnost kapitalizma ta, da denar začne prežemati celotno ekonomsko sfero, prežema pa tudi blago. Danes je po njegovem večina izdelkov luksuznih. "V primeru luksuznih izdelkov pa denar ni le sredstvo menjave, ampak predstavlja tudi kakovost izmenjane stvari," pravi. Zupančič in Yuran sta omenila primer iz priznane serije Nasledstvo, kjer funkcija drage ure ni obveščanje o času, ampak o tem, kako zelo bogat si.

Plačilo za nadvlado
Sogovorniki so se v tem kontekstu dotaknili tudi vprašanja prostitucije. Slavoj Žižek je omenil primer intelektualke, študentke, ki je sprejemala plačilo za spolne odnose, ker je trdila, da ima rada seks, a ne želi nobenih čustvenih spon ali zavez. Verjela je, da jo sprejemanje denarja v takšnih situacijah odreši pričakovanj po intimi. Yuran nasprotno meni, da se je motila, saj je po njegovem mnenju denar nekaj zelo intimnega. Pri prostituciji ne gre le za plačilo za seks, je povedal, ključno je, da je to "plačilo za plačan seks". Ob tem se je teoretik navezal na pravnico in feministično teoretičarko in avtorico Catharine A. MacKinnon ter ponovil njen argument, da je to pravzaprav plačilo za nadvlado, za moč.

Opozorila o odsotnosti omemb dogajanja v Gazi
Ob koncu dogodka so nekateri v občinstvu opozorili na situacijo v Gazi in da med dvournim pogovorim sogovorniki niti z besedo niso omenili kolonializma ali genocidnih politik, čeprav je po njihovem mnenju tudi to ključno za razumevanje kapitalizma, ter izrazile pričakovanje, da bo Yuran delil svoje mnenje o tem. Izraelski teoretik je dejal, da že od nekdaj voli za izraelsko komunistično stranko, ki je "edina judovsko-arabska stranka v Izraelu", in je tudi njen član.

Razprave o povezavah med kolonializmom, genocidom in kapitalizmom pa po njegovem ni bilo, ker to ni polje njegovega raziskovanja in o tem preprosto ne ve dovolj. Alenka Zupančič je očitke komentirala z opozorilom, da s takšnimi intervencijami ne izraziš pristnega zanimanja za Yuranovo mnenje, temveč ga le obtožiš, da je soodgovoren za situacijo.

Povabilo izraelskemu avtorju je pozornost vzbudilo že pred začetkom Fabule. Skupina založb, združenj in sindikatov je organizatorje festivala pozvala, naj umaknejo vabilo avtorju oz. jasno označijo, ali prihaja na festival v lastnem imenu in se ograjuje od Izraela in izraelskih javnih institucij. S Fabule so sporočili, da prihaja "v lastnem imenu, brez podpore ali sodelovanja kakršnih koli izraelskih institucij ali države Izrael". Dodali so, da festival Fabula najostreje obsoja vsakršno obliko nasilja, tako nasilje, ki se je zgodilo 7. oktobra 2023, kot tudi nasilje, ki se dogaja na območju Gaze, in izraža spoštovanje do odločitev meddržavnega sodišča ter vseh mednarodnih prizadevanj za zaščito človekovih pravic in spoštovanje prava. Hkrati verjamejo, da intelektualni dialog ne sme biti podrejen geopolitičnim pritiskom, temveč mora ostati prostor neodvisne misli, razprave in kritike.