Ana Schnabl je ena naših najvidnejših sodobnih pripovednic, njena štiri prozna dela so bila prevedena v več jezikov, v zadnjem letu se je uveljavila tudi kot kolumnistka britanskega časopisa The Guardian. Avtorica je v svoj novi, tretji roman September vtkala izvrstno psihologijo likov in ustvarila presunljivo pripoved o družinskem nasilju in premagovanju travm, ki zaznamujejo odraščanje protagonistke Evelin Oderlap.

Sorodna novica Ana Schnabl: September

September je tudi roman o spominjanju. Takšni sprožilci spomina so fotografije v družinskem albumu z napisom September, pa v telefonu shranjena sporočila in fotografije ter dnevniki, ki jih Evelin piše od otroških let dalje, da ne bi bila, kot pravi, žival, ki pozablja. Evelin spremljamo od otroštva do štiridesetega leta in sledimo njenim odzivom na nasilnega očeta Bruna, ki se znaša nad ženo in hčerko. Evelinini odzivi na nasilje so psihične in fizične narave, kar se odraža v mojstrskem slogu pripovedi. Ana Schnabl takole strne misel o načinu svoje pripovedi: "Za pretrgano pripoved sem se odločila precej zavestno, ko sem se vprašala zelo preprosto stvar: Kako se spominjamo? Ne spominjamo se linearno, ne spominjamo se zaključeno. In to mi je pomagalo oblikovati formo pripovedi. Večina pripovedi je pretrgana, raztrgana, nekje otrpne, polno je zamolkov. S tem sem želela bralca popeljati tudi z drugimi literarnimi sredstvi v Evelinino zavest."

Ko se Evelin prebuja v mlado žensko, pa tudi v njenem odraslem življenju, imata pomembno vlogo partner Boris in prijateljica Una. Oba pripomoreta k temu, da se Evelin razpira v življenje – Una ji kaže pot v vedrino, Boris v ljubezen in sprejetost. A za premagovanje travm tudi to pogosto ni dovolj.

K razplastenosti in učinkovitosti prispeva tudi vizualna podoba romana. Raznolika tipografija črk bralcu pomaga določiti čas dogajanja in razlikovati med različnimi pripovednimi orodji, iz katerih vznika spomin. In s kakšnim sporočilom želi Ana Schnabl pospremiti roman med bralce? Takole pravi: "Zame je v odnosu do nasilja v družini oziroma do intimnopartnerskega odnosa pomemben premislek o rehabilitaciji tako žrtev kot storilcev. Prepričana sem, da je treba ta problem nagovoriti holistično, se pravi, žrtvam nuditi dolgotrajno psihosocialno pomoč in se hkrati obrniti tudi k storilcem. Če njihov gnev, njihova želja, da škodujejo, ne bosta nagovorjena, bodo seveda to ponavljali."

Ani Schnabl je uspelo napisati še en izvrsten roman, s katerim odpira pogled v medčloveške odnose, pri čemer ne želi dajati hitrih odgovorov, ampak bralce soočiti z zapleteno resničnostjo.

Sorodna novica Denis Škofič: Tuskulum

V nadaljevanju oddaje bomo predstavili zelo posebno, izvirno knjigo poezije, za katero je njen avtor Denis Škofič prejel kar dve nagradi – Cankarjevo in Veronikino. Po Sprehajalcu ptic in Seganju ostaja tudi njegova tretja zbirka Tuskulum vpeta v rodni prekmurski svet z motiviko narave, ljudskih običajev, pa tudi številnih navezav na zgodovino, literarna, filmska in druga dela iz sveta umetnosti. Ob branju se nam razkrivajo tudi sledi antične mitologije, krščanske motivike, legend in bajk kot tematski okvir za stanje današnjega sveta. Pesnik je zbirko poimenoval z besedo tuskulum, ki pomeni mirno, udobno zavetje, zatočišče. O tem, kje vidi zatočišče, zavetje za sodobnega človeka, pravi: "Družba ni zavetje, družba je nekaj nevarnega, nekaj, kar nam spodnese tla pod nogami. V zbirki je zavetje literatura, poezija."

Zbirka Tuskulum govori o družbi, o razmerju med človekom in naravo ter se navezuje na zgodbe iz Prekmurja. Denis Škofič s pesniško govorico tankočutno odstira nezavedno, sega globoko v arhetipske motive človeške civilizacije in pri tem izpostavlja predvsem nasilje. Pesnik takole strne svoj pogled na bistvo poezije: "Brez poezije bi bil človeški jezik samo sredstvo sporazumevanja. Kakor hitro prestopimo polje literarnega oziroma poetičnega, so te možnosti neskončne: odpre se vesolje, kjer neki izraz, ki ga vsakodnevno uporabljamo, lahko pomeni tisoč in eno stvar in s tem človeku širi domišljijo in empatijo, da se lahko lažje vživi v druge, da razume svet, da morda na neki način najde tudi svoj mir."