Literati so sodišče pozvali, naj "to javno sramoto in blamažo za slovensko državo čim prej konča", zapisali pa so še, da so slovenski intelektualci zaradi tega primera po svetu smešeni, medtem ko so bili nad slovenskim sodnim sistemom na kongresu PEN-a v Berlinu zgroženi tudi tamkajšnji udeleženci.

Sedem dolgih let ...
Pisateljica Breda Smolnikar se je na sodišču že večkrat znašla zaradi knjige Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so štiri ženske prepoznale svojo mamo. Prvič so zahtevo po umiku knjige iz prodaje na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovile leta 1999 in tožbo izgubile, a so jo nato po pritožbi na višje sodišče in vrnitvi obravnave na začetek dobile.

Na odločitev okrožnega sodišča se je nato najprej na višje in nato na ustavno sodišče pritožila avtorica knjige, a s pritožbo ni uspela in roman je moral s polic. Zadeva bi bila končana, če ne bi ugotovili, da je bil po pravnomočnosti sodbe v knjižnem klubu Svet knjige prodan še en izvod knjge, zaradi česar so se štiri sestre z zahtevo po odškodnini spet obrnile na sodišče, ki primera še ni reševalo. Smolnikarjeva sumi, da je stranka nakup dela Ko se tam gori olistajo breze po pravnomočnosti sodbe izsilila.

PEN nasprotuje nespoštovanju pravic avtorjev književnih del
Predsednik slovenskega centra PEN, predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik Združenja književnikov Primorske in pesnik so zato na ustavno sodišče naslovili javni poziv, v katerem pišejo, da doživlja primer Smolnikarjeve "zaradi spleta provincialne zlobe in pomanjkanja splošne razgledanosti in kulture našega sodstva kalvarijo, ki še traja in se vleče", nič več pa ni le slovenska kalvarija, ampak je sloves o njej presegel slovenske meje in postal znan po Evropi in svetu. Kot so zapisali na kongresu PEN-a, namreč ostro nasprotujejo tako velikemu nespoštovanju narave literarnih del in pravic njihovih avtorjev.