Novo zvočnico so predstavili v studiu 1 Radia Slovenija, kjer se je dramaturginja Kaja Novosel pogovarjala z avtorjem romana Matetom Dolencem in režiserko zvočnice Ano Krauthaker. Zvočnici je sicer mogoče prisluhniti od ponedeljka do petka ob 19. uri v okviru oddaje Odprta knjiga na Programu Ars, kjer si prizadevajo dela slovenskih avtorjev poslušalcem približati tudi prek sodobnih oblik sprejemanja literature.

Delo, namenjeno mladim odraslim
Roman, ki je izšel leta 1993 pri založbi Mladika, popelje tako po obalah hrvaškega otoka Biševo kot po Dolenčevem opusu. A kot je povedal avtor, "ta knjiga ni tista, ki sem jo hotel napisati, hotel sem napisati knjigo za mladino. Ampak ko sem začel pisati, je vse skupaj zavilo v drugo smer. Postala je knjiga za mlade odrasle ljudi, kjer nastopajo mladi odrasli ljudje, in v esenco mojega pisanja o morju in otokih."

Pes z Atlantide je po avtorjevih besedah nastal po vzoru romana Jacka Londona, naslovljenega Jerry z otoka, in je bil sprva mišljen kot dalmatinska, jadranska različica tega dela in kot roman za mladino. Dodal je, da ima občutek, da je s tem po več kot treh desetletjih od izida zdaj priplaval iz globine časa nazaj na gladino, kar ga je tudi presenetilo in mu hkrati tudi obudilo spomine.

Sicer je pri založbi Mladinska knjiga v letu 1979 izšla Dolenčeva fantazijska pripoved, naslovljena Vampir z Gorjancev. Avtor je na predstavitvi zvočnice kot zanimivost povedal, da ga je Sebastian Cavazza že upodobil leta 2008 v istoimenskem filmu, ki ga je po tej fantazijski pripovedi posnel Vinci Vogue Anžlovar. V nekem drugem filmu pa je Dolenca upodobil igralčev oče Boris Cavazza. "Tako da smo kar v familiji," je hudomušno pripomnil pisatelj.

Razplastena zgodba s hipnotičnimi podobami iz narave
Režiserka Ana Krauthaker je na predstavitvi povedala, da je zvočnica Pes z Atlantide nastala na podlagi romana, ki vsebuje veliko sugestivnih in hipnotičnih podob iz narave in zelo razplasteno zgodbo. Po njenih besedah delo zaznamuje tudi veliko čustvenih preskokov in čustev samih. Po njenem mnenju je prednost zvočnih knjig, ki nam jih torej bere nekdo drug, da nemara opazimo nekatere stvari, ki jih sicer ne bi, če knjigo tiho beremo sami. Pri zvočnicah prav tako pridejo v ospredje zven in zvočnost besede, ritem ter poetičnost znotraj pisanja. Sicer je tonska mojstrica nove zvočnice Sonja Strenar, fonetičarka pa Mateja Juričan.

Roman Pes z Atlantide "ima posebno mehkobo in taka so bila tudi snemanja s Sebastianom, ki mu v romanu omenjeni kraji in morje še zdaleč niso tuji. Snemanja so zaznamovala še Sebastianova kritičnost in natančnost do lastne interpretacije, zaradi česar utegneš včasih celo podvomiti o sebi. Njegova vedrina, predanost projektu, njegov notranji svet in občutek, da imamo med snemanjem neskončno časa – kar prinaša s seboj kot človek in kot igralec – je naredilo snemanja zelo izpolnjujoča in obenem mirna," je še povedala režiserka zvočnice.

Morje, osrednje prizorišče avtorjevih del
Mojca Menart, direktorica založbe ZKP RTV Slovenija, je poudarila, da je razpoloženjski roman, ki popelje v vodne globine in samotne kotičke Jadrana, v letni program za zvočnice predlagal literarni urednik Vlado Motnikar. Ta je o Dolenčevem romanu zapisal naslednje besede: "Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave (...), je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca. Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenja svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje."

A kot je še dodal Motnikar, "celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač ... A to je že snov za naslednji roman."

Roman bo tudi del prihajajočega dokumentarca
Sicer je Mate Dolenc na predstavitvi zvočnice razkril, da trenutno ne piše ničesar, v morje in potapljanje pa se je sam zaljubil že v predšolskih letih. Dodal je še, da bo ista knjiga tudi del dokumentarnega filma Boštjana Vrhovca, kjer bo njen bralec Ivan Lotrič, ki velja za legendo slovenskega govorništva.

Mate Dolenc (Ljubljana, 1945) je bil z romanom Pes z Atlantide leta 1994 nominiran za kresnika. Delo pa mu je leto kasneje skupaj z romanom Rum in šah prineslo nagrado Prešernovega sklada. Sicer je Dolenc leta 1986 prejel Levstikovo nagrado in leta 1990 Kajuhovo nagrado. V letih 2004 in 2015 so ga nagradili z desetnico, ki jo podeljujejo za mladinska dela. Leta 2011 je prejel še nagrado večernica. Dolenc je sicer dejaven tudi kot prevajalec.

Prvemu od 13 delov zvočnice Pes z Atlantide je že mogoče prisluhniti: