Muriel Spark je zaslovela s svojimi kratkimi in s črnim humorjem začinjenimi deli; napisala je več kot dvajset romanov. Najuspešnejši med njimi je bil The Prime of Miss Jean Brodie (Zlata leta gospe Jean Brodie) iz leta 1962, ki je bil tudi predloga kasnejši gledališki igri in filmu (Maggie Smith je za glavno vlogo v filmu z istim naslovom leta 1969 dobila tudi oskarja). Med številnimi nagradami, ki jih je Sparkova prejela za svoje delo, je tudi priznanje za življenski opus, nagrada Davida Cohena za življensko delo.

Italija kot izvoljena domovina
Na Škotskem rojena pisateljica je od poznih 60. let 20. stoletja živela v Italiji, kar je bila morda tudi posledica njene verske spreobrnitve - iz anglikanske vere je prestopila v katoliško.

Najprej je živela v Rimu, nato pa v Toskani, kjer je prebivala s prijateljico, slikarko in kiparko Penelope Jardine. Lani je postala tudi častna meščanka vasice, kjer se je ustalila zadnjih trideset let. V četrtek je umrla v bolnišnici v Firencah.

Smrt vedno diha za ovratnik
Dama Muriel Spark (kraljica ji je plemiški naslov podelila leta 1993) je literaturo zaznamovala predvsem s sposobnostjo kritično, a ne tendenčno prikazati sodobno družbo, kar je najočitneje v njenih romanih The Driver's seat (Vozniški sedež) in Public Image (Javna podoba). Obenem pa ne gre pozabiti, da je imela gospa tudi pretanjen čut za morbidnost: ena njenih najbolj znamenitih zgodb je tako Memento Mori, v kateri skrivnostni neznanec ljudi po telefonu opozarja, da so njihove usode končne.