Stanislava Chrobakova Repar novo knjigo razume kot prosto nadaljevanje svoje esejistične zbirke Agonija smisla, ki je izšla pred tremi leti. V njej se je ukvarjala s kulturnimi politikami in literarnim življenjem v Sloveniji. Čutila se je dolžno temu prostoru posredovati tudi pozitivnejše sporočilo, saj je bila v zadnji knjigi zelo kritična, je obrazložila na predstavitvi.

V knjigi o svojem navdušenju nad slovensko literaturo
Avtorica, prevajalka, literarna kritičarka in urednica, rojena leta 1960 v Bratislavi, ki se je leta 2001 preselila v Ljubljano, se je namreč, kot je povedala, v 15 letih srečala tudi z marsičim lepim. Vedno so jo navduševala literarna besedila, srečevanja z avtoricami ter razglabljanja o pisanju in poeziji.

V knjigi, ki nosi podnaslov Subverzivna premišljevanja o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi, poskuša približati bralcem, kam vse je prišla in kaj je na dnu (literarnih) oceanov, rek, tolmunov, tudi močvirij razkrila oziroma pripeljala nad gladino, poudarja v uvodu. V njem tudi razloži, da je v knjigi želela predvsem predstaviti avtorice, ki so kakovostne, a ji zdijo zapostavljene v javnosti.

Idejo za knjigo je dobila med bivanjem na Finskem
Knjigo uvedejo premišljevanja o ustvarjanju, v tem delu pa so obdelana tudi jezikovna vprašanja. Drugi del je zasnovan bolj teoretsko, v njem predstavi miselna orodja, s katerimi se je v tretjem, tudi najbolj obsežnem delu knjige lotila pisav slovenskih pesnic. Začne s Svetlano Makarovič, niz pa konča pesnica Neva Lučka Zver.

Knjiga se je Stanislavi Chrobakovi Repar porodila zunaj sistema financiranj in združb z vplivom med njenim bivanjem na Finskem. Zato si avtorica, kot je v uvodu zapisala antropologinja in raziskovalka Renata Šribar, toliko bolj samoumevno jemlje svobodo pokriti temeljni primanjkljaj v refleksiji slovenske kulture s poudarkom na literaturi in posebej pesništvu žensk. Avtoričina ostrina pa je po njenem mnenju odraz tako posebnega poguma kot njene izjemne lucidnosti in ustvarjalnosti. V žanrskem smislu gre za znanstveno-esejistično knjigo, žanr, ki je po besedah Renate Šribar pri nas redek.

Del knjige je nastal v okviru sodelovanja z revijo Apokalipsa
Nastanek knjige so spodbudili trije impulzi. Prvi je bil KUD Apokalipsa, kjer je bilo objavljenih veliko teh besedil, drugi je bil ženski odbor Mira in tretji festival Pranger, kamor je bila povabljena kot kritičarka, da izbere svoje tri izbrance, je povedala.

Knjigo je izdala založba Fraktal. Knjigo je neuspešno ponudila štirim založbam v Sloveniji, nato pa na Slovaškem ustanovila društvo, ki je kot prvo izdalo prav to knjigo, da se njen izid ne bi zavlekel v neznano. V knjigo je vključila tudi posebno prilogo, ki povezuje vprašanja spola v književnosti z ustvarjalnimi praksami in razmisleki samih pisateljic in pesnic. Ta del je v celoti nastajal v okviru njenega sodelovanja z revijo Apokalipsa.

Tanja Tuma je ob peti obletnici delovanja ženskega odbora slovenskega centra PEN Mira na današnjem dogodku tudi povzela prizadevanja in dosedanje dosežke Mire, kot sta med drugim literarna nagrada mira in sestanek mednarodnega ženskega odbora na blejskih srečanjih PEN-a.