Knjiga priznanega slovenskega zgodovinarja, ki je izšla v okviru zbirke Korenine založbe Nova revija, je po besedah glavnega urednika založbe Nika Grafenauerja pregled dobrih 100 let odprtega tržaškega vprašanja. Kot je povedal avtor, želi z njo poleg orisa zgodovinskega dogajanja sporočiti tudi, da lahko Trst danes znova zaživi in dobi svojo vlogo samo v sodelovanju s Slovenci.

Naslov knjige, s katero se je zgodovinar ukvarjal pet do šest let, je povzetek gesla, ki se vse od svojega pojava v 60. letih 19. stoletja do danes redno pojavlja v vseh obdobjih slovenskega boja za dostop do morja. Avtor se torej ukvarja z enim od ključnih vprašanj slovenske novejše zgodovine - vprašanjem zahodne meje, državnosti in po avtorjevih besedah tudi samozavesti in hrabrosti.

Nikoli ugaslo upanje
Na 490 straneh, ki so obogatene s fotografskim gradivom, avtor obravnava tržaško vprašanje v več zgodovinskih obdobjih. "V 20. in 30. letih 20. stoletja se je pojavilo eno novo poglavje v zgodovini Slovenije, ki je bilo usodno za naš narod, saj smo s Primorsko izgubili svojo liberalno in socialdemokratsko dušo. Ostala je samo klerikalna, in to je hudo pogojevalo razvoj našega naroda v naslednjih desetletjih. Problematika Trsta in upanje, da bo mogoče popraviti, kar je bilo izgubljenega po letu 1918, pa ni nikoli usahnilo," je povedal Pirjevec.

Tudi o fojbah in zločinih po drugi svetovni vojni
Kot je še pojasnil, se v poglavju, ki obravnava konec druge svetovne vojne in čas po njem, ni izognil "grenki resnici" o fojbah in zločinih, ki so se dogajali v tem prostoru v tistem času.
"Povem pa tudi marsikaj, kako smo se Slovenci angažirali za Pariško mirovno konferenco. Slovenska inteligenca ni nikoli naredila takšnega kolektivnega napora, kot ga je takrat, niti v času osamosvajanja v 80. letih minulega stoletja ne," meni Pirjevec.

Po besedah enega od urednikov knjige Gorazda Bajca (drugi urednik je Jonatan Vinkler), temelji delo na številnih primarnih arhivskih virih - med drugimi iz Velike Britanije, ZDA in Rusije. Veliko je novih virov iz različnih zasebnih zapuščin, še neobjavljenih dokumentov, tuje literature in manj znanih ali celo že pozabljenih publikacij.

Sklenimo z besedami, ki jih je Pirjevec zapisal ob koncu knjige. "Če ne bi bilo stoletnega boja za Trst, ki ga je zastavil slovenski narod s svojimi najboljšimi intelektualci in politiki od 1848 dalje, ne bi bilo protifašističnega upora pred vojno in med njo ter vojaškega sunka jugoslovanskih partizanskih enot do Soče in čez. Če ne bi bilo prisotnosti jugoslovanske vojske na terenu, je vprašljivo, kakšno "vzhodno" mejo bi zmagovalci določili Italiji, ki so ji tako ali tako priznali status "sobojevnice". Če ne bi bilo izključitve KPJ iz Informbiroja, bi v Washingtonu in Londonu ne dozorela misel, da je primerno razdeliti Svobodno tržaško ozemlje med obe sosednji državi in tako presekati tržaški vozel. Temu verižnemu spletu dogodkov se moramo Slovenci zahvaliti, da imamo - namesto svoje tradicionalne obale med Trstom in Devinom - Koper, Izolo in Piran in z njimi mednarodno priznan dostop do morja."