Čeprav je prodaja elektronskih vsebin začela padati in prodaja tiskanih vsebin rahlo naraščati, se pomen digitalizacije v založništvu ni zmanjšal, je poudaril vodja razvoja v Mladinski knjigi, Miha Kovač.

Prodaja je po njegovih besedah zgolj en vidik, drugi je prost dostop do digitalnih vsebin, kjer so se pojavile številne spletne strani, ki omogočajo samozaložniško izdajanje knjig, tega pa ni mogoče izmeriti s klasičnimi založniškimi in knjigotrškimi statistikami. Na ta način je nastala tudi uspešnica zadnjih nekaj let 50 odtenkov sive; zrasla je iz množice bralcev na eni od samozaložniških platform, za promocijo pa je bila zaslužna klasična založniška industrija.

Ljudje berejo digitalno, a ne (več) prek e-bralnikov
Po Kovačevih predvidevanjih je popolnoma mogoče, da ljudje še vedno veliko berejo digitalno, a zunaj klasičnih digitalnih poti. Bralne naprave, kot je povedal, so začele izgubljati tržni delež, več je branja prek tablic in pametnih telefonov. Tudi knjižni sejem v Frankfurtu več pozornosti kot bralnikom posveča proizvajalcem različnih aplikacij, platform, programov in digitalnih izobraževalnih vsebin.

"Pirati" so pogosto tudi dobri kupci
Digitalni strateg Ćosić je opozoril na podoben pojav: rezultati prodaje se nanašajo na klasične prodajne poti, o piratski in prijateljski distribuciji prodanih knjig ni podatkov. Postregel pa je s podatkom, koliko knjig izide, ne da bi bile dostopne na piratskih straneh. Rezultat je po njegovih besedah ničeln, vprašanje pa je, koliko teh knjig je resnično prebranih in kako to vpliva na kupne navade. Tega odgovora, kot je dejal, ne pozna, a na filmskem področju se je izkazalo, da gledalci piratskih kopij kupijo več DVD-plošč.

Ne glede na velike spremembe v založništvu in knjigotrštvu je Kovač prepričan, da bo tiskana knjiga obstala, vprašanje je le, kako pomembne in kako učinkovite vsebine se bodo razvile znotraj digitalnih medijev.

Kje je mesto za digitalne vsebine v šolah?
Tu imajo pomemben delež digitalne izobraževalne vsebine, v katere so države vložile veliko sredstev, ni pa strategije. Zdaj, kot je opozoril publicist in novinar Kučić, od tega ni posebne koristi, veliko tehnologije se kopiči na šolah, ker vsebine in učni proces temu nista bila prilagojena. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno investirati v nove učbenike, tehnološkim in telekomunikacijskim podjetjem pa prepustiti, da z lastno ekonomiko olajšajo dostop do teh vsebin. Poleg tega pričakuje, da se bodo razvile nove oblike upovedovanja zgodb, ki bodo primerne za določene nosilce vsebin.

Več v oddaji Arsov forum: Vrnitev tiskane knjige?