Na to vprašanje odgovarja nova monografija Ivana Stoparja, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja, plod sodelovanja med Muzejem za arhitekturo in oblikovanjem v Ljubljani in založbo Umetniški kabinet Primož Premzl.

Pravkar izdani album Podoba Slovenije prvič predstavi javnosti vrsto doslej le redko videnih, vendar pomembnih grafičnih suit s podobami slovenskih krajev in stavb iz srede 19. stoletja, hkrati pa ponatis že znanih vedut dopolni z reprodukcijami edinstvenih primerkov iz zasebnih zbirk, ki odstirajo nove poglede na dediščino grafične ustvarjalnosti na Slovenskem.

Zlata doba vedutnega slikarstva pri nas
Upodobitve pokažejo podobo slovenskega prostora pred začetkom industrializacije in nagle širitve mest ter dokumentirajo čas, ki je tesno povezan z naglim vzponom slovenske narodne zavesti. Sredina 19. stoletja je tako pomenila pravi razcvet vedutnega slikarstva na Slovenskem. V tem obdobju so nastale številne grafične mape s kakovostnimi litografskimi upodobitvami naših najpomembnejših urbanih središč, krajinskih in arhitekturnih zanimivosti.

"V štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja je bila večina litografij odtisnjena v tehniki litografije s kredo," je za TV Slovenija pojasnil urednik Primož Premzl. Kasneje so vedute nastajale tudi v barvah, kar jim je dvignilo ceno.

Slikovno gradivo podpre študija
Upodobitve je sistematično zbral in s poglobljenimi analizami grafičnih listov predstavil najpomembnejši slovenski raziskovalec upodobitev slovenskih krajev, umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog dr. Ivan Stopar. Zbrane upodobitve je opremil z obsežno znanstveno študijo v več poglavjih: v uvodnem delu je podrobneje predstavljena topografsko-vedutna ustvarjalnost od 17. stoletja do druge polovice 19. stoletja na Slovenskem, nato pa sledijo obravnave posameznih grafičnih serij in njihovih avtorjev. Motivika vsake posamezne upodobitve je predstavljena tako z likovnega kot tudi z vsebinskega vidika.

Matevž Čelik, direktor MAO, ki je sozaložnik izdaje, novi izdaji pripisuje ne le kulturne, ampak tudi izobraževalno vrednost. "Knjiga kaže slovensko krajino takrat, ko je bila še nedolžna, ko je bila še harmonična, ko se je zdelo, da celotno urejanje krajine nadzira nekakšna velika roka."