Po besedah pesnika Aleša Štegra, ki je napisal utemeljitev, gre nagrada zasluženo v roke Andruhoviču za njegovo "polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo", ki "vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope, nam, Srednjeevropejcem, na drzen, humoren, inteligenten in večplasten način s tem vrača lastno in skupno preteklost in prihodnost".

Andruhovič je eden izmed vodilnih ukrajinskih pisateljev, lani pa smo dobili prvi prevod njegovega dela v slovenščino, in sicer je pri Cankarjevi založbi izšel njegov roman Dvanajst krogov. Rdeča nit njegovega opusa so ukrajinsko-evropsko odnosi, je v nagrajenčevi biografiji navedla urednica zbornika Vilenice Kristina Sluga.

Andruhovič je po študiju novinarstva in služenju vojaškega roka v Sovjetski armadi pričel pisati poezijo ter leta 1985, skupaj z Viktorjem Neborakom in Oleksandrom Irvancem, ustanovil literarno-performativno skupino Bu-Ba-Bu, ki je zatresla tedanjo literarno sceno in imela med letoma 1988 in 1992 daleč najmočnejši vpliv na njen nadaljnji razvoj.

Kot piše na spletni strani AirBeletrine, je doslej izdal tri pesniške zbirke: Nebo in kvadrati (1985), Downtown (1989) in Eksotične ptice in rastline (1991, ponatis 1997 in 2002), ter več romanov: Rekreacije (1992, ponatis 1997), Moscoviad (1993, ponatisa 1997 in 2000), PerverZion (1996, ponatisi 1997, 1999, 2002) in 12 krogov (2003). Piše tudi literarne eseje (zbirka esejev Dezorientacija v prostoru je izšla leta 1999), skupaj s poljskim avtorjem Andrzejem Stasiukom pa je izdal tudi knjigo My Europe (2000 in 2001).

Vileniška strokovna žirija je letos zasedala v novi sestavi pod vodstvom predsednice Lidije Dimkovske.

Festival bo potekal med 5. in 10. septembrom
Festival Vilenica, ki bo letos potekal pod geslom Literatura, ki spreminja svet, bo na Krasu in drugje po Sloveniji potekal med 5. in 10. septembrom. Mednarodni literarni festival, ki ga Društvo slovenskih pisateljev organizira v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica, vsako leto združuje pesnike, pisatelje, dramatike in esejiste iz Srednje Evrope.

Podpredsednik žirije Aljoša Harlamov je ob predstavitvi programa dejal, da je tema aktualna v današnjem medijsko skonstruiranem svetu, v katerem so v ospredju resničnostne vsebine, tudi na literarnem trgu, kjer prevladujejo avtofikcije, avtobiografski in biografski romani.

"Pravzaprav se ob tem sprašujemo, kakšno mesto ima lahko danes literatura v svetu, v katerem je važna najboljša vsebina, zgodba, v katerem so važne identitete, ne pa več slog oziroma poezija," je povedal Harlamov in dodal, da bodo na Vilenici razmišljali o tem, kam danes umestiti literaturo, ali literatura pravzaprav še spreminja svet ali pa je obratno in kje, če sploh, obstaja možnost za družbeni angažma literature. Geslo festivala bo tema okrogle mize Srednjeevropske pobude, za katero stoji Ana Geršak. Ta je v spremnem besedilu opomnila, da se zdi, kot da je glavna besede zadnjih let "storytelling", v smislu "ni pomembno, kaj prodajaš, pomembno je, kako to počneš".

Posebna pozornost književnosti Norveške
Pesnica Maja Vidmar, ki bo v fokusu festivala, je do zdaj izdala osem pesniških zbirk, ki so bile nagrajene doma in v tujini. Na literarnih branjih se bodo predstavili še slovenski literati Andrej Blatnik, Anja Golob, Alenka Jensterle Doležal in Boris Jukić. Poseben gost bo iraški avtor Samir Sayegh, ki biva v Ljubljani kot gostujoči pisatelj v okviru programa ICORN, na Vilenico pa se vrača lanska velika nagrajenka Dubravka Ugrešić. Festivala se bodo udeležili tudi založniki in organizatorji literarnih manifestacij iz Irske, Norveške, Kanade ter Malte. Posebna pozornost bo z izidom antologije in gostovanjem avtorjev namenjena književnosti Norveške. Antologija sodobne norveške književnosti Innsyn prinaša 28 svežih vpogledov v literarno ustvarjanje norveških avtorjev in avtoric. Festival bo gostil pesnico Inger Elisabeth Hansen ter pesnika Torgeirja Schjervna in Oyvinda Berga.