Kresnikova žirija, ki ji predseduje Mimi Podkrižnik (ob njej pa presojajo še Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Peter Svetina in Alen Albin Širca), je letos prebrala približno 130 romanov, ki so izšli lani, kar je nekaj deset naslovov manj kot leta prej.

Nagrado tradicionalno razglasijo 23. junija, na kresno noč, na ljubljanskem Rožniku, kjer se slavnostna klavzura konča s kresom in kronanjem zmagovalca. Vmesni korak je še naznanitev peterice finalistov; to se bo zgodilo 23. maja. Nagrado kresnik bo časopis Delo letos podelil že tridesetič; lani je eno najodmevnejših slovenskih literarnih priznanj prejela Bronja Žakelj za roman Belo se pere na devetdeset.

V širši nabor za kresnika je žirija uvrstila roman Gabriele Babnik Tri smrti (Beletrina), v katerem bralec sledi trem zgodbam, ki tematizirajo različne tipe migracij oziroma vrnitev iz Evrope v Afriko, zgodovinski roman Branka Cestnika o prihodu krščanstva na Ptuj z naslovom Sonce Petovione (Celjska Mohorjeva družba) ter roman Izvirnik (Mladinska knjiga), v katerem Jirži Kočica obravnava najslavnejšo umetnino 20. stoletja: pisoar Fontana.

Zdenko Kodrič se je v deseterico finalistov uvrstil z romanom Pet ljubezni (Litera), v katerem z zgodovinsko natančnostjo, potrpljenjem in tankočutnim humorjem na poti spremlja štiri Marpurginje, Tone Partljič z romanom Pesnica (Beletrina), v katerem je Pesnica med drugim predstavljena kot kraj v avtorjevi domišljiji in spominu, ki zanj pomeni obdobje otroštva in zgodnje mladosti, Sebastijan Pregelj pa s knjigo V Elvisovi sobi (Goga), ki je hommage pisateljevemu otroštvu, po detajlih kronotopa včasih celo blizu avtobiografski pisavi, poroča Delo.

Možnost za preboj v finalno peterico nominirancev pa imajo še Andraž Rožman, ki je nominiran za dokumentarni roman o sirskem pesniku in njegovi palestinski družini z naslovom Trije spomini (Goga), Veronika Simoniti z romanom Ivana pred morjem (Cankarjeva založba), ki bralca z vzporednimi zgodbami različnih generacij ene družine sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami, Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba), ki prinaša zgodbo o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, ter Lenart Zajc z v bližnjo prihodnost postavljenim romanom Delci svetlobe (Litera) o ljudeh, ki živijo na Zemlji, in ljudeh, živečih v drobovju računalnika.