Leto dvojk zaznamuje tudi obstoj Meseca oblikovanja, koncepta, ki ga je pred dvajsetimi leti zasnoval Zmago Novak, direktor Zavoda Big. Po izobrazbi lesar, po duši ljubitelj dobrega oblikovanja, je hotel slovenski javnosti takrat predstaviti nekaj več, kot je bilo le razstavljeno pohištvo na sejmu Ambient Ljubljana.

Tako je začel raziskovati prezrte ali pozabljene slovenske industrijske oblikovalce, pred petimi leti pa se je lotil še projekta regijske platforme Big See, ki si prizadeva povezati države jugovzhodne Evrope.

"Govorimo o 21 državah in 350-milijonskem trgu. Šele ko smo začeli delati regijsko platformo Big See, sem dojel, kako smo majhni in kako ničesar ne vemo o svojih sosedih. Ničesar ne vemo o Italijanih, ničesar ne vemo o Madžarih, kaj šele o Makedoncih, Turkih, Izraelcih. Ampak, iz tega prostora so tri civilizacije naredile svet, zato se je treba le vprašati – ali je možna še ena renesansa?," se sprašuje.

Ob tem je prepričan, da mora Ljubljana postati ustvarjalna prestolnica regije, za prihodnost pa ima cilje, da bi Mesec oblikovanja, ki tradicionalno poteka med oktobrom in novembrom, potekal v vseh državah omenjene regije.

A bolj kot futurizem je pomembna sedanjost, ki je dobro zastavljena. Platforma se je po vseh teh letih preselila v središče Ljubljane, kjer si lahko tudi naključni obiskovalci ogledajo delo slovenskih oblikovalcev. Več o novostih smo se ob podelitvi nagrad v Mesti hiši pogovarjali z direktorjem Zavoda Big Zmagom Novakom:

Letos ste naredili velik preskok, zamenjali ste lokacijo in postavili čisto novi koncept. Dajete vtis novega zagona, kaj se je zgodilo? Verjetno nekaj strašnega?
(smeh) To so definitivno izkušnje, velikokrat smo se zmotili in kaj naredili narobe. Naša pot je eksperimentalna in na njej mi nikoli ni bilo dolgčas. Vem pa, da ni bilo vedno vse dobro. Ne samo po teh 20 letih, tudi po dveh letih covida-19, pa tudi po petih letih platforme Big See (…) Pri preskoku na mikrookolje smo tisto, kar najbolje znamo, pripeljali v najboljšem trenutku na najlepšo lokacijo. Menim, da ima Ljubljana kljub vsemu potencial, da se v tem mestnem jedru širi. Prvič smo ta koncept zasnovali v samem centru.

In v Ljubljano ste pripeljali Milano?

Ni skrivnost, da smo se malo zgledovali tudi po njem, saj ga obiskujemo že 20 ali 30 let, in vsako leto se presenečeno rečeš: "Joj, zakaj tega ni pri nas?" A spoznanje, do katerega prideš, je, da koncepta, oziroma Milana, ne moreš izvesti v Ljubljani, lahko pa ga izvedeš na svojstven in originalen način. Seveda pa moraš poznati specifike obeh prestolnic, a vendarle je Milano svetovna prestolnica oblikovanja.

V čem pa je specifika Ljubljane?
Ljubljana nima kritične mase, Ljubljana ni velika prestolnica, tudi država kot taka ni velika. Ima pa nek šarm, ki ga je Ljubljana v obdobju zadnjih desetih let ali še več dosegla s svojo preobrazbo, s širitvijo javnega prostora in z vlaganjem v center.

Ljubljana bo uspela kot nova prestolnica le, če bo na osnovo položila performans, plasti. Oblikovalska okuševalnica je ena plast, zanjo smo se odločili, ker je tradicionalna za Mesec oblikovanja, je kot nek element nenavadnega srečevanja. Ko povežeš kulinaričnega partnerja z oblikovalsko znamko, se ne povežeta le kuhar in oblikovalec, ampak se poveže cel svet okoli njiju, in to je bistvo. Za prihodnost pa je pomembno, da bo naslednje leto še svetlobni performans, glasbeni in plesni performans, gledališki performans (…)

Fotogalerija nekaterih nagrajenih projektov Oblikovanje leta:

(…) Zmago, pa kaj se vam je zgodilo?
Jah, nič se mi ni zgodilo, razmislek. Po 20 letih (…) epidemija je bila zame čas velike streznitve. Ko se je začela, smo si rekli: "Gremo domov, konec je z nami!" Dogodki v Mladinski knjigi so odpadli, iz prostora, v katerem smo bili, smo morali oditi. Če se to ne bi zgodilo, večine stvari, ki se dogajajo danes, ne bi bilo, niti Meseca oblikovanja.

In prvič do zdaj ste se dejansko odprli javnosti?
Da, prvič, in to zato, ker smo bili sedem let "zaprti" v Mladinski knjigi (op. p. prostori nekdanje tiskarne za Bežigradom), tam smo morali vedno "nagrebsti" ljudi, da se je nekaj zgodilo.

Kako vam je uspelo obstati teh 20 let?
Saj, to je resnično uspeh, ki se ga niti ne zavedam. To je moj način življenja.

Ampak, s čim ste se financirali? Imate tudi revijo Hiše, ki je prav tako obstala vsa ta leta, ko druge revije izginjajo?
Revija Hiše je nastala leta 1999 in praznuje že 24 let. Sicer pa, da odgovorim na vaše vprašanje, (sledi globok izdih) odrekanje in verjetno neka strast ali pa predanost.

Kako pa se danes znajdete v prostoru, kjer obstajata še dve državni instituciji, Spirit Slovenija in Center za kreativnost?
Sobivamo. Naša posebnost je, da smo zasebniki. Smo avtonomni in neodvisni producenti – pri čemer imam v konkretno v mislih Zavod Big, in potem je na drugi strani ta javni sektor. V tem majhnem prostoru z njimi sobivamo, saj smo nepomembni (…)

(…) mislite, nepomembni v svetovnem merilu?
Da, v svetovnem merilu. Vsi skupaj moramo biti sposobni, in to velja tudi zame, razumeti, da smo majhni in nepomembni in da brez sodelovanja nimamo možnosti. Pa ne govorim le o sodelovanju v Sloveniji, ampak tudi v regiji. Zdaj nagovarjamo JV Evropo, za katero trdimo, da je najbolj kreativna regija na svetu. Če je JV Evropa najbolj kreativna regija, po tem je Ljubljana nova ustvarjalna prestolnica Evrope. In to je statement, ki ga je treba narediti.

Ne vem, če ste kdaj povedali, kako je sploh prišlo do koncepta Meseca oblikovanja?
Verjetno zaradi iskanja nekih presežkov. Takrat sem bil še založnik revije Hiše in sem dojel, da ima revija svoj limit in da je treba narediti nekaj novega. Raziskovati sem začel oblikovalce, predvsem s katalogom pohištva, da bi videl, kaj je tisto več, kot le pohištvo na pohištvenem sejmu? Kaj več bi lahko povedali? Zato smo začeli pregledovati, kdo sploh so vsi ti oblikovalci.

No, idejo za sam Mesec oblikovanja pa mi je dala Maja Kržišnik, vodja oddelka za industrijsko oblikovanje pri Gospodarski zbornici. Reka mi je: "Zmago, ti bi moral organizirati Mesec oblikovanja!" In sem ji odgovoril: "Maja, kaj pa je to?" In mi je odgovorila: "Ne vem, izmisli si ga." In sem si ga. Bojan Klančar je bil prvi nagrajeni oblikovalec leta, podelitev nagrad je potekala na gospodarsko-oblikovalskem forumu na Gospodarski zbornici – koktejle je mešala Mika Cimolini, napovedovalka pa je bila Eva Irgl.