Na prelomu 19. v 20. stoletje je na tisoče ljudi zapustilo domače okolje in se podalo na iskanje novega doma. Tam so na začeli novo življenje, polno vsakodnevnega boja in težaškega dela. Foto: SEM
Na prelomu 19. v 20. stoletje je na tisoče ljudi zapustilo domače okolje in se podalo na iskanje novega doma. Tam so na začeli novo življenje, polno vsakodnevnega boja in težaškega dela. Foto: SEM
"The American Frontier": Gospodarica na svoji zemlji in Tu ni najemnikov
Fotografije razstave pokukajo v življenje mož, žena in družin, ki so za vselej spremenili podobo tega skrajnega roba ozemlja na zahodu ZDA. Foto: SEM
"The American Frontier": Gospodarica na svoji zemlji in Tu ni najemnikov
Julia Lyngen-Hilden Adams 1906. Kolibi iz ruše sta pripadali Juliji, njenemu bratu Petru in njunim prijateljem. Foto: SEM

Fotografije posameznikov in družin, ki so se pred več kot sto leti odpravili s trebuhom za kruhom in si na sušnem negozdnatem območju, imenovanem American Frontier, skrajnem robu poseljenega ozemlja na zahodu ZDA, ustvarili dom, predstavljajo na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Gostujoča razstava z naslovom The American Frontier: Gospodarica na svoji zemlji in Tu ni najemnikov predstavlja pionirsko zgodovino ZDA, kot jo prikazujejo bogate fotografske zbirke Državnega zgodovinskega društva v Nebraski in Državne univerze Južne Dakote. Postavitev je del SEM-ovega pomladnega dialoga s kulturami v letu 2010 in v okviru prireditev Ameriški dnevi 2010, ki jih v Sloveniji že četrtič organizira Veleposlaništvo Združenih držav Amerike.
Ljudje, ki so oblikovali nadaljnjo podobo ameriškega zahoda
Po zakonu, ki je številne priseljence pripeljal na območje zveznih državah Montana, Severna in Južna Dakota, Kansas, Nebraska, Oklahoma ter na vzhod Kolorada in ki ga je Ameriški kongres sprejel leta 1862, je lahko vsak priseljenec na omenjenem območju dobil 160 juter geodetsko izmerjene državne zemlje. Zakon je številnim Američanom, ko do tistega trenutka niso posedovali zemlje, omogočil ravno to, ljudi, ki so se tja preselili s svojimi družinami ali sami, pa se je prijelo ime homesteaders - gospodarji domačij.
Razdelitev več kot 270 milijonov juter zemlje je prispevalo tudi k nadaljnji kulturni, socialni in gospodarski razvitosti Združenih držav in njihovi podobi, kakršne poznamo danes.
Pogumne ženske se odpravijo za svojim kosom zemlje
Obeti po boljšem življenju so na začetku 20. stoletja pritegnili tudi mnoge ženske, ki niso prišle le iz severnih zveznih držav in Nove Anglije, ampak so se na omenjeno območje naselile tudi Nemke, Skandinavke, Židinje, Arabke in ženske drugih korenin. Nič manj raznolika ni bila njihova starost, saj so bile nekatere komaj najstnice, druge pa krepko presegle 60 let. Medtem ko so nekatere na novo pridobljeni zemlji ostale vse življenje, pa so jo druge uporabile kot jamstvo za finančne posle ali v izobraževalne namene.
Zbirka fotografij na razstavi si naslov Land in Her Own Name deli s knjigo sociologinje H. Elaine Lindgren. Avtorica je proučevala podatke zemljiških knjig po vseh državi , podatke, ki pomagajo predstaviti zgodbe teh žensk, pa je našla tudi v njihovih dnevnikih, pismih in fotografijah. Prav tako se je pogovarjala z mnogimi ženskami, ki so pripovedovale svoje zgodbe in posredovale življenjske izkušnje iz življenja na American Frontier.
Medtem ko predstavlja zgodbe teh žensk prvi cikel fotografij Gospodarica na svoji zemlji, Severna Dakota, je drugi z naslovom Tu ni najemnikov (There are no renters here) namenjen domu in življenju ene same družine v Nebraski.