Slovenske knjižnice pri delovanju upoštevajo standarde Unescovega manifesta o javnih knjižnicah, ki sledi Unescovemu vodilu, da mora biti znanje dostopno vsem, tudi najrevnejšim. Foto:
Slovenske knjižnice pri delovanju upoštevajo standarde Unescovega manifesta o javnih knjižnicah, ki sledi Unescovemu vodilu, da mora biti znanje dostopno vsem, tudi najrevnejšim. Foto:

Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin.

Unescov Manifest o javnih knjižnicah
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju
Slovenske splošne knjižnice so lani imele skoraj 10 milijonov obiskov.

Slovenija se lahko pohvali z zelo dobrim omrežjem splošnih knjižnic, ki je imelo lani skoraj 10 milijonov obiskov. Odločilna za organizacijo tega omrežja pa so bila sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V dokumentu Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Standardi za splošne knjižnice lahko beremo, da je "strokovna organiziranost splošnih knjižnic v današnji podobi začela nastajati na začetku sedemdesetih let, ko so se začele na priporočilo knjižničarske stroke in z vladno podporo različne vrste splošnih knjižnic (društvene, sindikalne, ljudske, študijske) povezovati v enotno javno, vsem dostopno mrežo splošnih knjižnic".
V tem času so v slovenščino prevedli tudi Unescov Manifest o javnih knjižnicah, ki je dostopnost javnih knjižnic povezal s svojimi prizadevanji za izboljševanje izobrazbene strukture v vseh deželah sveta in hkrati tudi s svojimi prizadevanji za širjenje demokracije, katere pogoj pa je vendar tudi emancipiran in izobražen državljan.
V besedilu manifesta o splošnih knjižnicah, ki ga je Unesco skupaj z Mednarodno zvezo knjižnic (Ifla) predstavil leta 1994, tako beremo: "Svoboda, blaginja ter razvoj družbe in posameznika so temeljne vrednote človeka. Doseči jih je mogoče samo tedaj, ko je dobro obveščeni državljan sposoben, da sam uresničuje svoje demokratske pravice in se aktivno vključuje v družbo. Konstruktivno sodelovanje v tej in razvoj demokracije sta odvisna od ustrezne izobrazbe in od prostega ter neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev ter kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. Storitve splošne knjižnice so na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur."
Dogodki ob dnevu splošnih knjižnic
Praznik splošnih knjižnic so pri nas že včeraj počastili z več prireditvami. Na osrednji na ministrstvu za kulturo je ministrica za kulturo Majda Širca predala knjižne donacije štirim knjižnicam. Dan splošnih knjižnic je pospremil tudi izid nekaj priložnostnih publikacij. Združenje splošnih knjižnic je izdalo brošuro Slovenske splošne knjižnice: Srečevanja z znanjem in domišljijo. V njej so zbrani podatki o organiziranosti in delu mreže splošnih knjižnic. Izšla pa je tudi knjiga Knjižnica in knjige po mojem okusu, tretji literarni zvezek iz serije Zgodbe iz knjižnice. V njem je objavljenih 18 zgodb in ena pesem, ki so jih izbrali na literarnem natečaju sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin.

Unescov Manifest o javnih knjižnicah