Ko je leta 2001 v Franciji izšel tretji Houellebecqov roman, Platforma, so bili odzivi burne: knjiga je bila s svojimi seksualno zelo eksplicitnimi prizori na prvi pogled nekakšna apologija promiskuitetnega življenja in spolnega turizma. Založniki so avtorja obtožili, da piše “sramotno gnusobne, do žensk žaljive” stvari - in to je bil šele začetek. Nekaj tednov kasneje so v nekem maroškem časopisu zapisali, da s svojimi prezirljivimi komentarji muslimanske vere “prosi za fatvo” - pisatelj je namreč v nekem intervjuju povedal, da bi svoja čustva do islama “lahko opisal kot sovraštvo”.
Nič več vizionarski umetnik
Za trenutek je kazalo, da bo Houellebecq postal francoski odgovor na Salmana Rushdieja, kritiki so mu bili vse bolj naklonjeni - nato pa se je "zgodil" 11. september in Platforma je bila kar naenkrat preveč kontroverzna, da bi se lahko potegovala za Goncourtovo nagrado, najvišje franosko literarno priznanje. Pisatelj se je moral celo zagovarjati pred sodiščem zaradi podpihovanja verske nestrpnosti, a je bil kasneje oproščen.
Sorodni duši
Glede na kontroverzno tematiko romana izbor režiserja za gledališko adaptacijo dela niti ne preseneča: Španec Calixto Bieito, ki v dramaturških krogih velja za režiserja z najbolj vpadljivimi zamislimi v evropskem gledališču, je znan tudi kot "Quentin Tarantino opere". Za ilustracijo: na oder britanske Narodne opere je za Verdijevo opero Un Ballo in Maschera prinesel 14 straniščnih školjk (in na njih može brez hlač), Mozartov Seraglio pa je "moderniziral" v zgodbo o prostituciji, drogah in nasilju. In za nameček - v postavitev Hamleta je vključil prizor oralnega seksa.
Je čut za ljubezen zakrnel?
Beito, ki se nikakor nima za (samo) provokatorja, Platforme vseeno ne namerava uprizoriti z vsemi, sicer zelo nazorno opisanimi spolnimi prizori vred. Houellebecqov protijunak, mali uradnik Michel, se v romanu odpravi na Tajsko, kjer se blaženo vdaja družbi prostitutk in naključnih žensk. Režiser tukaj ne bo prikazal spolnosti na odru, ampak se bodo junaki teh dogodkov le na glas spominjali. Pisatelj je po njegovem mnenju z romanom skušal pokazati, kako je kapitalizem v zahodnem človeku uničil sposobnost ljubiti, dosežek te moralne dekadence pa je razcvet spolne industrije ("ker ljudje ne morejo ponuditi drugega kot svoja telesa").
Predstava španskega režiserja se prav tako ne bo osredinjala na protiislamske izpade junaka, ki izgubi dekle v samomorilskem napadu na počitniško letovišče.
Mojstra ... ne zanima preveč
Houellebecq je Bieitu pri prirejanju Platforme pustil popolnoma proste roke, napovedal pa je že tudi, da se vaj v Barceloni ali gostovanja v Edinburghu ne bo udeležil. Pisatelj namreč slovi po svoji odljudnosti in slabem odnosu z mediji, baje pa mu tudi gledališče na sploh ni preveč pri srcu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje