V SNG Drama Ljubljana se bo nocoj na velikem odru premierno razprostrla dramska epopeja Merlin ali Pusta dežela, eno ključnih del nemške povojne dramatike, magnum opus danes 90-letnega Tankreda Dorsta. Režijo prve slovenske uprizoritve je prevzel pogosti sodelavec Drame, makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki je svoj najnovejši projekt označil kot "zanimivo dramo, polno magije, čustev in medčloveških odnosov".

O relativizaciji dobrega in zla
Tankred Dorst je leta 1980 s pomočjo likov in prigod iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize načel koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Popovskega je, kot je pred dnevi pojasnil na novinarski konferenci, pri Dorstovem besedilu pritegnilo predvsem to, da redefinira nekoč že jasno določene koncepte: znašli smo se pred vrati nove dobe, ki dobrega in zla ne definira več kot dveh ločenih, diametralno nasprotujočih si zasnov.

Vzpon in padec EU-ja?
Besedilo – izvirna predloga ima skoraj sto prizorov in je zaradi dolžine neuprizorljiva – je tridelno. Prvi del zaznamuje lepa Merlinova misel o ustvarjanju okrogle mize, o svetu enakosti in svobode, kar lahko interpretiramo tudi kot temelj združene Evrope. V drugem delu začne ideja doživljati polom, tretji del prinese njen zaton.

Dorst po besedah dramaturginje predstave Darje Dominkuš v svojem ustvarjanju že od začetka združuje brechtovsko dramatiko in dramo absurda. To odprtost, "da piše brez predsodkov in uporabi v dramskem besedilu tisto, kar mu pride prav za njegovo snov", je označila za temeljno značilnost njegovega pisanja.

Bistvo postmodernizma
Pogosto sega v preteklost, vendar ne rekonstruira zgodovine, vzame le neki do danes nerazrešen problem in se ukvarja z njim, s sproščeno dramsko pisavo, ki se iz prizora v prizor razlikuje. In znotraj takšne usmeritve je po besedah dramaturginje osrednje delo prav Merlin ali Pusta dežela z začetka 80. let preteklega stoletja, ki je obenem tudi največja sodobna nemška drama.

Igra je po besedah dramaturginje napisana "s faustovskim zamahom" – izvirnik obsega blizu 400 strani, ki jih je Dorst nekoč opisal kot"kamnolom prizorov, trenutkov, oseb, v katerem si lahko režiser nabere svoj drobir za uprizoritev". Dramski prizori se izmenjujejo s proznimi odlomki, monološkimi pripovedmi, pismi, pesmicami, ki so poleg nemščine še v angleščini, provansalščini in keltščini.

Hudič je - ženska
Popovski je v predstavi, kot je povedal, "v moške čevlje postavil tri močne ženske": Barbaro Cerar v vlogo Merlina, Silvo Čušin v vlogo Hudiča in Tino Vrbnjak v vlogo Mladega kralja Arturja. Kot je povedala Barbara Cerar, ji je bila vloga Merlina izjemen izziv, saj gre za "napol človeka, napol nadnaravno bitje, mojstra preobrazbe in magije in še - moškega. Kateri umetnik si ne bi želel takega izziva?". Izpostavila je še, da predstava v nasprotju z naturalizmom, ki v zadnjem času prevladuje na gledališčih odrih, v gledališče ponovno prinaša magijo.

V predstavi igrajo še Branko Šturbej, Tadej Toš, Saša Mihelčič, Saša Pavlin Stošić, Klemen Janežič, Filip Samobor, Rok Vihar, Matija Rozman, Gašper Jarni in Matic Lukšič.

Prevod je delo Urške Brodar, scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković (asistentka: Neli Štrukelj), skladatelj Marjan Nečak, lektorica pa Tatjana Stanič. Kot asistentka dramaturgije je pri predstavi sodelovala Lejla Švabič, koreografijo pa sta oblikovala Žigan Krajnčan in asistent Gašper Kunšek.