Idejo Kapitala želi režiser uporabiti za razpravo o njegovem bistvu, kot sredstvo izražanja, na enak način, kot so v antičnem gledališču uporabljali mitologija in njene arhetipe. Pri delu se je opiral na različne avtorje in različne vidike kapitala, od gospodarskega, socialnega do simboličnega in kulturnega, v obravnavo so vzeli tudi teme gospodarske nepravičnosti, socialnih pravic, napredka, oblik nadvlade.
Nevarnosti finančne neenakosti in človek, ki je postal trgovsko blago
V gledališkem performansu Kapital so ustvarjalci raziskovali tezo, da se finančna neenakost v 21. stoletju povečuje in dosega zelo nevarne razsežnost. Poleg branja Pikettyja so v predstavo vključili tudi razmišljanja Piera Paola Pasolinija, ki je, predvsem v zadnjih delih, analiziral tudi sodobne potrošniške družbe, v katerih obtožuje kapitalistično logiko in razvrednotenje človeka, ki je tudi sam postal trgovsko blago.
Poleg Pasolinijevih besedil bo delo vsebovalo tudi odlomke iz besedil Shakespeara, Koltèsa, Molièra, Marxa, Foucaulta, Baurdieuja in Andresa.
Povezovanje, mobilnost, ustvarjanje v evropskih projektih
Projekt je potekal v okviru dveh mednarodnih projektov. Evropski projekt PNA IV (Creative Europe), ki že četrtič poteka pod vodstvom in koordinacijo Mini teatra, skrbi za povezovanje med mladimi generacijami in že izkušenimi ustvarjalci med partnerskimi državami, se usmerja k mobilnosti, izobraževanju in ustvarjanju. Po podobnih principih deluje tudi mednarodna potujoča delavnica gledališkega izpopolnjevanja Ecole des Maîtres, ki bo letos doseglo svojo štiriindvajseto izvedbo, poleg Italije, Hrvaške, Belgije, Francije in Portugalske pa je njen del letos s sodelovanjem Mini teatra prvič tudi Slovenija. Letošnje izpopolnjevanje vodi Ivica Buljan, režiser, soustanovitelj in umetniški vodja ljubljanskega Mini teatra in direktor Drame hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Pri projektu je sodelovalo dvajset igralcev, med njimi tudi slovenski igralec Benjamin Krnetić. Kot asistent pri predstavi je nastopil Robert Waltl, dramaturga sta Zlatko Wurzberg in Mirna Rustemović, glasbo je prispeval Mitja Vrhovnik Smrekar in kostumografijo Ana Savić Gecan.