Strokovno komisijo za nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) so sestavljali igralka Nina Valič (predsednica), glasbena oblikovalka in režiserka zvoka Darja Hlavka Godina ter igralec Matej Puc.

Leta 1957 rojeni Željko Hrs nagrado Marije Vere prejme za navdihujočo, umetniško večvrstno in v slovenskem gledališkem prostoru neizbrisno igralsko delovanje. Njegova predanost gledališki umetnosti presega zavezanost kolektivnim uspehom matičnega gledališča. Gre za igralca, dramaturga in pedagoga, ki je utiral pot modernim raziskovalnim gledališkim praksam ter postal zgled kolektivni zavesti igralskega ansambla in igralčeve predanosti Taliji, je zapisala komisija.

Leta 1958 rojena Draga Potočnjak nagrado Poldeta Bibiča prejme za neusahljivo soustvarjanje slovenske gledališke literarne krajine in dramski opus. Igralka vzporedno ljubi in raziskuje gledališče tudi kot avtorica besedil in pedagoginja ter se vpisuje v slovensko gledališko zgodovino kot velika vzornica novim generacijam gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, piše v utemeljitvi.

Z Zdusa so sporočili še prejemnike nagrad za dveletno obdobje. Igralski nagradi Duše Počkaj prejmeta Jernej Gašperin in Saša Tabaković, gledališka režiserka Nina Šorak pa prejme nagrado Marka Slodnjaka.

Dramski igralec Jernej Gašperin (1989) se ponaša kot tankočuten preučevalec vzgibov človeške psihe, vztrajen raziskovalec igralskih sredstev in metod ter zaprisežen zagovornik umetnosti ter njenega mesta v širši kulturi in družbi. Kot še piše v utemeljitvi, nas njegove vloge nagovarjajo z mladostno svežino, ki pa ohranja trpkosti in težo njegovih kreacij, posebej pristno in gledalcu blizu, znano. Nagrado prejme za naslednje vloge: Charlieja v uprizoritvi Neznosno dolgi objemi, Metamorfoze v Junakinjah, Nilsa Krogstada v Nori in Noaha v Razpoki.

Saša Tabaković (1981) je igralec, ki svoje vloge vedno plasira tako nepretenciozno, da se vse natančnosti, tankočutna opojna patetika, duhovitosti in izviren humor, izjemna natančnost jezika in telesna svojevrstnost hitro zdijo lastne njegovim likom, so pa vedno plod njegovega igralskega naboja in strastne predanosti igralski etiki, umetnosti, ki rezonira daleč v srž igralske imenitnosti in zveni v disharmoniji sedanjega, je zapisala strokovna komisija. Nagrado so mu prinesle naslednje vloge: Dobrnika v Požigalcih, Časomerca v Vse ok, Franza Gottlieba Glassa v Kabaretu Kasper, Septimusa Warrena Smitha v Gospe Dalloway, Moškega 1 v Dnevu, ko jaz ni bil več jaz, Evgenija v Tangu in Ivana pl. Križevca v V agoniji.

Gledališko režiserko Nino Šorak (1985) zanima predvsem gledališki realizem, preizprašuje teme, ki morda v trenutnem času, ki ceni efektivnost in senzacionalizem, niso v ospredju. Temu se upira z jasnostjo misli in s tem, da si vzame čas in preprosto, prepričljivo pripelje na oder zgodbo. Človek je vselej osrednja tema njenih uprizoritev, njena režija pa se človeku in njegovi zgodbi spretno umika, skrije in se razkriva le v njenih igralcih in dramskih situacijah, je še zapisala komisija.

Podelitev nagrad bo 27. marca na odprtju Tedna slovenske drame v Kranju, ki sovpada s svetovnim dnevom gledališča.