Prešernovo gledališče Kranj nadaljuje letošnjo sezono z uprizoritvijo drame iz zakladnice svetovne dramatike, drame Steklena menažerija ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa v režiji Damirja Zlatarja Freya. Zaradi specifične intimne atmosfere so predstavo uprizorili in igrali v Kulturnem domu Predoslje, ponovitev pa bo v petek ob 19.30.

Eden najpomembnejših avtorjev 20. stoletja
Tennessee Williams (1911–1983) spada med najpomembnejše avtorje 20. stoletja, njegove drame, v katerih na realističen način prikazuje ameriško stvarnost in družbene probleme skozi prizmo družinske optike, pa sodijo med temelje svetovne dramatike. Prvi večji uspeh je doživel prav s Stekleno menažerijo (zanjo je prejel nagrado New York Drama Critics' Circle Award). Drame, ki so sledile (Tramvaj Poželenje, Tetovirana roža, Mačka na vroči pločevinasti strehi, Sladka ptica mladosti itd.), so njegovo ime ponesle v svet, za Tramvaj Poželenje in Mačko na vroči pločevinasti strehi je prejel tudi ugledni Pulitzerjevi nagradi. Njegove drame so kmalu našle pot tudi na filmska platna.

Navadno filmski scenariji nastanejo po dramskih predlogah, obrnjeno sosledje dogodkov pa je prava redkost – a s Stekleno menažerijo se je zgodilo prav to. Williams je bil leta 1943 šest mesecev angažiran kot scenarist za Metro-Goldwyn-Mayer v Hollywoodu; napisal je scenarij, a so ga zavrnili. Ta scenarij – imenoval se je Obiskovalec – je potem predelal v gledališko dramo z naslovom Steklena menažerija, ki je dosegla takojšen uspeh in tudi še danes, več kot pol stoletja pozneje, na različnih svetovnih odrih najde pot do občinstva ter tako dokazuje in kaže sodobnost in odprtost za različne interpretacije.

(Avtobiografska) zgodba o majhni delavski družini
Problem odnosov med materjo, boemskim sinom, ki se ukvarja s pisanjem, in invalidno ter hipersenzibilno hčerko je avtor izkusil na svoji koži, v svoji družini – in prav o tem govori tudi v Stekleni menažeriji. To je zgodba o majhni delavski družini: oče, ki je zdavnaj odšel in je s tem navzoč; mati Amanda (igra jo Jožica Avbelj), ki se sama preživlja in živi v preteklosti ter obsesivno išče moža za svojo hčer Lauro (Darja Reichman); preobčutljiva Laura živi v svojem svetu, ima tudi telesno napako (je hroma); sin Tom (Primož Pirnat) si želi biti pesnik, pisatelj, dela pa v tovarni in vzdržuje družino.

Tu je še Obiskovalec, Jim (Igor Štamulak), ki pride na večerjo. On je gost iz »realnega« sveta, podre vsa materina in hčerina upanja ter odide. Toda to je samo grobi okvir zgodbe, v kateri nam spregovori še o večnem razkoraku med iluzijami in resničnostjo, željami in hrepenenji in grobo ter kruto stvarnostjo neizprosnega in negotovega sveta.

Režiser Damir Zlatar Frey se pri predstavi podpisuje tudi kot scenograf in kostumograf (ob asistenci Cirila Robleka in Bojane Fornazarič), izbral pa je tudi glasbo. Luč je oblikoval Rafaelo Cararro, igrajo pa Jožica Avbelj (kot gostja), Darja Reichman, Primož Pirnat in Igor Štamulak.

Predstavo sooblikuje dramaturginja Željka Udovičić, Zagrebčanka, ki je kot dramaturginja sodelovala pri več kot 80 predstavah v Evropi in Južni Ameriki, na gledališkem prizorišču navzoča tudi kot prirejevalka dramskih besedil in prevajalka, organizirala je tudi več mednarodnih gledaliških seminarjev in delavnic v Italiji, Kolumbiji, Venezueli in Nemčiji ter postavila temelje gledališču Garage.