Kot je v današnjem uvodu v tradicionalni festival povedal kranjski podžupan Janez Černe, se v času TSD v Kranju zberejo vsi, ki v odrski umetnosti kaj pomenijo. "Na odrskih deskah lahko občudujemo najboljše, kar slovenska dramatika premore," je izpostavil, hvaležen, da se prav v Kranju lahko ljudje na začetku pomladi dodobra naužijejo kulture.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je izpostavil pomen povezovanja in sodelovanja številnih akterjih pri pripravi TSD, katerega raznolik program odraža tesno prepletenost kulturnega ekosistema. Kot je poudaril, povezovanje in preseganje ozkih okvirov specifičnega delovnega okolja gradi odprto družbo, v kateri razumemo, da nas raznolikost bogati. Dialog, ki je osnova dramatike, je tudi osnova demokratične družbe, kultura pa je gradnik dialoga, je poudaril.
Umetnost ne sme biti azil pred resničnostjo
Na uvodni slovesnosti so podelili nagrade ZDUS-a, ki jih letos prejmejo: igralsko nagrado Marije Vera za življenjsko delo so namenili dramskemu igralcu Željku Hrsu, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Dragi Potočnjak.
Zdi se mi, da je res nevarno, ker postajata umetnost in kultura nek azil od tega ponorelega sveta, ki ostaja zunaj. Kot da živimo dve realnosti in da ostaja svet, ki ga opisujemo in gledamo, do katerega smo kritični, vse bolj zunaj nas, ker ga je nemogoče doseči. Zato želim slovenskemu gledališču, dramatiki, kulturi in umetnosti nasploh, da izrabi to priložnost za upor.
Kot je dejala nagrajenka za življenjsko delo Potočnjak, je vesela, da je slovensko gledališče, dramatika in kultura nasploh previharila težke čase in da doživlja preporod, ne le z menjavo generacij ampak tudi z ostrejšim, radikalnejšim pogledom na svet. Vendar pa jo hkrati pogled na današnje gledališče malce skrbi, saj se ji zdi, da postaja nekako samozadostno, da se vedno bolj zapira, da je izgubilo družbeno vlogo, ki jo je nekoč imelo.
"Zdi se mi, da je res nevarno, ker postajata umetnost in kultura nek azil od tega ponorelega sveta, ki ostaja zunaj. Kot da živimo dve realnosti in da ostaja svet, ki ga opisujemo in gledamo, do katerega smo kritični, vse bolj zunaj nas, ker ga je nemogoče doseči," je dejala Potočnjak, ki se ji zdi, da je zato prišel čas za upornega umetnika. "Zato želim slovenskemu gledališču, dramatiki, kulturi in umetnosti nasploh, da izrabi to priložnost za upor," je pozvala.
Igralski nagradi Duše Počkaj za dveletno obdobje sta prejela dramska igralca Jernej Gašperin in Saša Tabaković, nagrado Marka Slodnjaka za dveletno obdobje pa gledališka režiserka Nina Šorak.
Selektorica Alja Predan je med 66 predstavami, ki so nastale po predlogah slovenskih besedil, v tekmovalni program uvrstila sedem uprizoritev, v spremljevalni program pa pet predstav. Med opažanji pretekle sezone je navedla veliko režiserk in režiserjev najmlajše profesionalne generacije.
"Najmlajša generacija ustvarjalk in ustvarjalcev dokazuje, da slovenski teater vendarle le ni ves utrujen in samo meščansko razvedrilen, kakor radi slišimo, temveč je prav zaradi teh mladih nadarjenih ljudi intelektualno angažiran in raziskovalen, estetsko dovršen in razplasten (v številnih primerih že povsem razbremenjen zastarelih postmodernističnih modnih muh), predvsem pa emocionalno močan in izpovedno iskren," je poudarila.
V tekmovalnem programu bo na ogled ta sedmerica predstav: Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija (Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj), avtorski projekt po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha Juriš režiserke Žive Bizovičar (Slovensko ljudsko gledališča Celje) ter prav tako v izvedbi celjskega gledališča Druga preteklost po romanu Vinka Möderndorferja v režiji Luke Marcena, Deževen dan v Gurlitschu Milana Markovića Ramšaka v režiji Sebastijana Horvata (Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac (SNG Drama Ljubljana), projekt več avtoric Spolna vzgoja II v režiji Tjaše Črnigoj (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) ter Antigona Dominika Smoleta v režiji Luke Marcena (SNG Nova Gorica).
Kot je opozorila selektorica, so se v tekmovalnem programu kot že vrsto let doslej večinoma znašle uprizoritve iz javnih gledaliških hiš. "Razlog za to seveda poznamo in je podoben večno ponavljajoči se mantri, ki nikogar ne gane in ničesar ne zgane: drastično finančno in produkcijsko neravnovesje med javnimi zavodi in neodvisnimi producenti," je še sporočila Alja Predan.
V spremljevalnem programu bo na ogled pet predstav, posebej okrepljen bo letos program za mlade, v katerem so tri predstave. Selektorica je dodala tudi ekskluzivni preddogodek, in sicer ogled predstave Residenztheatra München, ki je v režiji Mateje Koležnik nastala po Sofoklejevi Antigoni in Trojnem življenju Antigone Slavoja Žižka, ki je že bila na ogled že v prvi polovici marca.
Po besedah selektorice so uprizoritve na letošnjem TDS-ju večinoma plod kolektivnega avtorstva. Tematsko se neposredno ali posredno dotikajo druge svetovne vojne, njihova izpovedna, estetska in idejna dimenzija pa neizpodbitno pričajo o izjemni zrelosti najmlajše in zgodnje srednje generacije avtoric in avtorjev ter režiserk in režiserjev, ki sta z velikim zamahom "prevzeli vajeti tradicionalno izvrstnega slovenskega gledališča".
V okviru dodatnega programa se bo med drugim v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) odvila okrogla miza z naslovom Kje se potika dramatika za otroke in mladino? Ljubljanska Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) bo že tradicionalno predstavila bralne uprizoritve kratkih dramskih del študentov dramaturgije in gledališke režije, v sodelovanju z AGRFT-jem in Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi) organizirajo dneva nominirancev za mladega dramatika in nagrado Slavka Gruma. Z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa pripravljajo pogovor z naslovom Kdo se boji dramatike?
V sodelovanju s TSD-jem se bo odvil tudi pogovor o certifikatu Iskra, ki ga organizira delovna skupina #znamiseneha pri Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Certifikata niso pripravili le za uprizoritvene umetnosti, saj je namenjen tudi AV-produkciji. "V treh letih od prvih razkritij spolnega nadlegovanja na področju uprizoritvenih in AV-umetnosti se je izkazalo, da se deležniki problema zavedajo, vendar ne vedo, kako bi se ga lotili. Zato smo zasnovali nekaj preprostih korakov, s pomočjo katerih bodo lahko omejili pojavljanje spolnega nadlegovanja oziroma učinkovito reševali njegove posledice, če bo do njega prišlo. Izpolnjevanje predpisanih korakov bo deležnikom prineslo certifikat, ki bo potrdil njihovo zavezo do ničelne stopnje tolerance do spolnega nadlegovanja," so sporočili iz DSI-ja.
Uvodni večer v znamenju socialnega realizma
Na otvoritveni večer so premierno uprizorili gledališko črtico Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija.
Iz letošnje bere besedil, prispelih na natečaj, je žirija izbrala štiri nominirance za nagrado Slavka Gruma: Najboljša evropska predstava (Marko Bratuš, Haris Pašović), Prva beseda je mama (Tjaša Mislej), Budnost zimskega jutra (Daniel Day Škufca) in Nezakonske matere (Iza Strehar). Žirija je ob tem navedla nekaj značilnosti: "Avtorji se med drugim ukvarjajo s stanovanjsko problematiko, porastom mikrofašizmov v družbi, podnebno krizo, brezizhodnostjo liberalnega kapitalizma, krizo političnih institucij, predvsem pa z nasiljem, ki ga razumejo večplastno."
54. teden slovenske drame se bo sklenil 9. aprila s podelitvijo petih festivalskih nagrad, strokovnih nagrad Društva gledaliških kritikov in teatrologov ter nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo in nagrade za mladega dramatika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje