Izpad javnih sredstev, ki se zaradi restriktivnih neoliberalnih politik različnih slovenskih vlad iz leta v leto povečuje, gledališča nadomeščajo in rešujejo na različne načine. Prepogosto so naravnana k vse večji storilnosti, učinkovitosti, vidnosti, k rezultatom, ki sledijo projekcijam o nekem idealnem gledalcu, ki pa je v resnici neulovljiv, fantomski, ne obstaja.
Festivalska slika, ki kaže odločno prevlado javnih zavodov v primerjavi z nevladnimi ustanovami, izpostavlja vrsto perečih vprašanj, ki se tičejo nevladnih gledaliških producentov.
"Razmere kličejo po tehtnem premisleku razmerij, odnosov, sodelovanj, komunikacije med gledališkimi institucijami, umetniki in t. i. neinstitucionalnim sektorjem ter seveda tudi po premisleku, prevetritvi, spremembah produkcijskih načinov znotraj celotnega sektorja," je na današnji novinarski konferenci izpostavila Amelia Kraigher, ki letos začenja dveletni mandat selektorice. 49. festival Borštnikovo srečanje bo med 17. in 26. oktobrom potekal v Mariboru.
Gledališča si ne upajo tvegati
Festivalska slika kaže odločno prevlado javnih zavodov v primerjavi z nevladnimi ustanovami. "Po drugi strani sem med svojimi obiski javnih gledališč po vsej Sloveniji in zamejstvu ugotavljala, kako se naše gledališke institucije bolj in bolj spreminjajo v nekakšne 'tovarne' za proizvodnjo predstav." Večina gledališč si po njenih besedah privošči le malo programskih tveganj, pogrešala je več drznosti, iskanj in raziskovanja specifičnosti gledališkega medija oz. jezika.
Napovedi za naslednjo generacijo
Kot razveseljivo spremembo je izpostavila, da so med režiserji predstav v tekmovalnem programu kar tri ženske. Prav tako je veliko predstav nastalo po slovenskih dramskih besedilih. Medtem ko je njen predhodnik Primož Jesenko pogrešal več prodornih mladih režiserjev, je Kraigherjeva kot veliko odkritje letošnje gledališke sezone izpostavila mlade režiserje Igorja Pisona, Kajo Tokuhisa in Natalijo Manojlović.
V tekmovalni program je uvrstila Pisonovega Angela pozabe po romanu Maje Haderlap v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana, Kaja Tokuhisa se predstavlja z Vzgojo stoika Fernanda Pessoe v produkciji Anton Podbevšek Teatra, Natalija Manojlović pa z Zakulisjem prvakov Daria Varge v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča.
Ivica Buljan bo letos na festivalu zastopan z Zapiranjem ljubezni Pascala Ramberta v produkciji Mini teatra Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, Mateja Koležnik pa s predstavama Prijatelji Koba Abeja v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana in Moderne no drame Jukia Mišime v produkciji Slovenskega stalnega gledališča Trst.
Jernej Lorenci, ki je prejel že več Borštnikovih priznanj, se bo letos predstavil s Svatbo Rudija Šelige v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana, predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter Shakespearovim Othellom v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
Za nagrade Borštnikovega srečanja se bosta potegovala še Cankarjev Kralj na Betajnovi v režiji Eduarda Milerja in v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana ter Drame SNG Maribor in Naše mesto Thorntona Wilderja v režiji Matjaža Zupančiča in produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Rekordna produkcija
Po besedah umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje Alje Predan je bilo v letošnji gledališki sezoni največje število premier v zadnjih petih letih. "Tudi ta podatek govori o nerazumski želji po storilnosti, ki je velikokrat verjetno lahko tudi na račun kakovosti ali drznosti predstav." Letos je tudi manj družbenokritičnih predstav in temu primerno je slogan letošnjega festivala Igrajmo se!, kar nakazuje, da je sezona "bolj igriva".
Gostje iz tujine
Tako kot prejšnja leta so pripravili izbor predstav, ki je namenjen mednarodni strokovni javnosti, letošnji fokus pa je Španija. Od tam bosta gostovali dve predstavi, v mednarodnem programu pa še predstave iz Madžarske, Srbije in Nemčije. Zadnja - Murmel Murmel v režiji Herberta Fritscha in produkciji Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platza iz Berlina - bo tudi odprla festival.
Za večjo preglednost še enkrat:
Tekmovalni program (po datumih premier)
1. Pascal Rambert: ZAPIRANJE LJUBEZNI, rež. Ivica Buljan, produkcija Mini teater Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj, Novo kazalište in Zadar snova
2. Rudi Šeligo: SVATBA, rež. Jernej Lorenci, produkcija SNG Drama Ljubljana
3. William Shakespeare: OTHELLO, rež. Jernej Lorenci, produkcija Mestno gledališče ljubljansko
4. Kobo Abe: PRIJATELJI, rež. Mateja Koležnik, produkcija SNG Drama Ljubljana
5. Fernando Pessoa: VZGOJA STOIKA, rež. Kaja Tokuhisa, produkcija Anton Podbevšek Teater
6. Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI, rež. Eduard Miler, produkcija SNG Drama Ljubljana in Drama SNG Maribor
7. Thornton Wilder: NAŠE MESTO, rež. Matjaž Zupančič, produkcija Slovensko ljudsko gledališče Celje
8. Maja Haderlap: ANGEL POZABE, rež. Igor Pison, produkcija SNG Drama Ljubljana
9. Dario Varga: ZAKULISJE PRVAKOV, rež. Natalija Manojlović, produkcija Slovensko mladinsko gledališče
10. Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO, rež. Jernej Lorenci, produkcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
11. Yukio Mishima: MODERNE NÔ DRAME, rež. Mateja Koležnik, produkcija Slovensko stalno gledališče Trst
Izpad javnih sredstev, ki se zaradi restriktivnih neoliberalnih politik različnih slovenskih vlad iz leta v leto povečuje, gledališča nadomeščajo in rešujejo na različne načine. Prepogosto so naravnana k vse večji storilnosti, učinkovitosti, vidnosti, k rezultatom, ki sledijo projekcijam o nekem idealnem gledalcu, ki pa je v resnici neulovljiv, fantomski, ne obstaja.
Festivalska slika, ki kaže odločno prevlado javnih zavodov v primerjavi z nevladnimi ustanovami, izpostavlja vrsto perečih vprašanj, ki se tičejo nevladnih gledaliških producentov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje