Urška Taufer in Miha Rodman, v ozadju Bine Matoh. Podsvet izpostavlja pedofilijo v virtualnem svetu, ob tem pa odpira še vrsto drugih vprašanj o etiki, odnosih, identitetah, hrepenenjih. Foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Urška Taufer in Miha Rodman, v ozadju Bine Matoh. Podsvet izpostavlja pedofilijo v virtualnem svetu, ob tem pa odpira še vrsto drugih vprašanj o etiki, odnosih, identitetah, hrepenenjih. Foto: Atelje Pavšič Zavadlav
false
Za krstno uprizoritev sta moči združila kranjsko in novogoriško gledališče. Foto: Atelje Pavšič Zavadlav
false
Podsvet je hkrati psihološka srhljivka o temnih plateh človeške narave in tudi klasična kriminalka o teminah virtualnega sveta, v katerem sta morala in etika izgubili svoje mesto. Na fotografiji Peter Harl in Vesna Slapar. Foto: Atelje Pavšič Zavadlav

Podsvet izpostavlja enega najbolj žgočih problemov sodobne civilizacije – pedofilijo v virtualnem svetu, ob tem pa odpira še vrsto drugih vprašanj, vse do vprašanja o odgovornosti ter posledicah naših dejanj.

Besedilo Podsvet je hkrati psihološka srhljivka o temnih plateh človeške narave in tudi klasična kriminalka o teminah virtualnega sveta, v katerem sta morala in etika izgubili svoje mesto. Avtorica besedila, ameriška dramatičarka in igralka Jennifer Haley, se v tem kompleksnem in zanimivem besedilu, kot ga je označil režiser Dušan Jovanović, posveča predvsem etičnim vprašanjem medčloveških odnosov, identitet in hrepenenj.

Ali virtualno življenje nadomešča ali spodbuja zločin v realnem?
Haley se v besedilu sprašuje, ali je v virtualnem svetu mogoče izživeti vse, tudi pedofilijo in zločin, ne da bi za to nosili posledice in ne da bi to vplivalo na resničnost. Ob tem odpira moralno-etično dilemo, ali je bolje, da pedofili svobodno in brez prepovedi izživljajo svoja nagnjenja v virtualnem svetu ali pa je nujna čimprejšnja sankcija. Z njo je povezano tveganje odgovornosti, da bo izživljanj več v resničnosti, kot detektivki v drami zabrusi osrednji junak, gospod Sims.

Kot je pojasnil Jovanović, je samo besedilo strah vzbujajoče. Sprva se kot osrednja tema kaže selitev protagonistov v virtualni prostor. "V skrajni liniji pa je to tekst, ki dejansko obravnava zelo človeške teme, kot so problem identitete, ljubezni in svobode," je povzel Jovanović.

Ker je uprizoritev tako igralsko kot tehnično-scenografsko izjemno zahtevna, pri njej sodelujeta Prešernovo gledališče Kranj in SNG Nova Gorica. "Tekst spada v koncept našega gledališča, saj nas sili k razmisleku. Gledališče pa je prostor, ki ni namenjen samo poceni zabavi, temveč je prostor razmišljanja," je povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček.

Krstna uprizoritev sodobnega besedila
Dramaturginja SNG Nova Gorica Martina Mrhar je dodala, da predstava odgovarja afiniteti obeh gledališč po predstavljanju tudi tujih novosti. Gre namreč za krstno uprizoritev besedila v slovenskem prostoru, kjer je to hkrati tudi prva predstavitev avtorice, ki je za to dramo prejela več nagrad. Leta 2012 je zanjo prejela nagrado Susan Smith Blackburn za najboljše dramsko delo, nato pa še Ovation Award v Los Angelesu in Francesca Primus Prize. Drama je svetovno premiero doživela v Center Theatre Group v Los Angelesu, sledile so uprizoritve v Londonu, New Yorku, San Franciscu.

Premiera slovenske krstne uprizoritve v Kranju bo drevi v Prešernovem gledališču Kranj, v SNG Nova Gorica pa 19. in 20. oktobra. V njej igrajo Vesna Slapar, Bine Matoh, Peter Harl, Miha Rodman in Urška Taufer. Prevajalka je Tina Mahkota, asistentka režije Klavdija Zupan, dramaturginja Tereza Gregorič, scenografka Meta Hočevar, kostumografka Bjanka Andžić Ursulov, avtor glasbe pa Drago Ivanuša.