Predstava je nastala v koprodukciji dubrovniškega in ljubljanskega poletnega festivala ter Slovenskega narodnega gledališča Maribor. To bo prva baletna premiera v zgodovini dubrovniških iger.

Po lanskem gostovanju baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v koreografiji in režiji Valentine Turcu ter izvedbi baletnega ansambla SNG-ja Maribor, na katerega se je občinstvo odlično odzvalo, je vodja iger Krešimir Dolenčič letos v goste povabil prvo baletno premiero v zgodovini festivala. Kot je dejal na novinarski konferenci pred premiero, ima privlačen naslov, sijajno ustvarjalno ekipo in vrhunske baletne plesalce.

Večno kolebanje med močjo in ljubeznijo
Navdih in motivacija za delo sta avtorja po besedah Turcujeve našla v večnih vprašanjih, kot so: ali smo sužnji ambicije in statusnih simbolov, ali pristajamo na razuzdanost, hinavščino, nizkotne strasti in nenasitnost ter ali lahko ljubimo. Nevarna razmerja so po njenih pojasnilih edinstvena ljubezenska zgodba, razpeta med nečimrnost in ranljivost, ki sta več kot zadostna podlaga za baletni libreto.

Turcujeva, učenka Mauricea Bejarta, je za svoje delo dobila več nagrad, Mujića, ki je po Evropi prav tako iskan koreograf in plesalec, pa si je hrvaško občinstvo zapomnilo po koreografiji baleta Ana Karenina, ki so ga pozimi premierno izvedli v zagrebškem narodnem gledališču HNK. Oba sta podpisala tudi izbor glasbe, v katerem so pretežno dela baročnih mojstrov Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonija Vivaldija in drugih.

Plesni solisti bodo Anton Bogov kot Vicomte de Valmont, Jelena Lečić kot markiza Isabelle de Merteuil in Catarina de Meneses kot madame de Tourvel, preostale vloge pa so zapolnili člani baletnega ansambla SNG-ja Maribor. Kostumograf je Alan Hranitelj, scenograf Ivan Kirinčić, luči je oblikoval Alexandar Čavlek.

Vsem znana zgodba
Balet je nastal po motivih istoimenskega romana Pierra Choderlosa de Laclosa, ki je v njem podal kritiko francoske aristokracije 18. stoletja. Roman je v 20. stoletju doživel svojo filmsko in gledališko renesanso. Ena najbolj znanih produkcij je film v režiji Stephena Frearsa iz leta 1988, v katerem so glavne vloge odigrali Glenn Close kot markiza, John Malkovich kot Valmont in Michelle Pfeiffer kot madame de Tourvel.

Na ljubljanskem festivalu bodo balet uprizorili 28. avgusta.