Režijo in scenografijo podpisuje svetovno poznani nemški režiser Günter Krämer, dirigentsko taktirko pa je vihtel Martynas Staškus. V vlogi Elezarja je nastopil Kristian Benedikt, vlogo Rehe je odpela Joana Gedmintaite.

Opera Judinja, za katero je libreto napisal Augustin Eugene Scribe, je sicer na današnjih opernih repertoarjih prava redkost. Na odru ljubljanske Opere so jo do zdaj uprizorili trikrat, zadnjič leta 1931, nič bolje pa se temu delu ni godilo drugod po svetu. Glasba opere je, kot je v programski knjižici zapisal Peter Bedjanič, iskrena in prepričljiva, napisana mojstrsko in učinkovito ter prav gotovo presega vse, kar je napisal veliko slavnejši skladateljev sodobnik Giacomo Meyerbeer.

Delo je zanimivo tudi v scensko-uprizoritvenem smislu. Judinja je najznačilnejša predstavnica zvrsti t. i. velike opere, ki se je porajala proti koncu 20. let 19. stoletja v Franciji. Pompozne vsebine teh oper, vedno v petih dejanjih, so imele junaško ozadje, terjale so velikanski izvajalski aparat, razkošje v scenografiji in kostumografiji, solistične vloge pa so veljale za zelo zahtevne. In tu je, tako Bedjanič, verjetno treba iskati razlog, da opere te vrste tako redko vidimo.

Z letošnjim festivalom so, kot je na nedavni novinarski konferenci poudaril direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek, izjemno zadovoljni. Letošnjo izdajo je ocenil kot eno najuspešnejših v zadnjih 19. letih, bila pa je tudi izvedbeno izjemno zahtevna. Izvedli so 41 prireditev, ki jih je obiskalo okoli 50.000 ljudi. Nastopilo je okoli 3.000 umetnikov iz več kot 30 držav, od tega jih je bilo samo na uvodni Mahlerjevi Simfoniji tisočev 1.100.