Delno raziskano območje Špice potrjuje, da gre za najstarejšo in prvo stalno naselbino na območju Ljubljane. Prve analize gradiva pa jo umeščajo v pozno bakreno dobo oziroma v sredino 3. tisočletja pr. n. št., v iztek bogatih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Delno raziskano območje Špice potrjuje, da gre za najstarejšo in prvo stalno naselbino na območju Ljubljane. Prve analize gradiva pa jo umeščajo v pozno bakreno dobo oziroma v sredino 3. tisočletja pr. n. št., v iztek bogatih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Mestni muzej Ljubljana
Najdbe obsegajo ostanke posod, večje število uteži za statve ter koščeno in kamnito orodje, med katerim izstopa natančno izdelana konica - bodalo iz roženca. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Mestni muzej Ljubljana
V Mestnem muzeju Ljubljana hranijo tudi več kot 5.000 let staro leseno kolo, ki so ga arheologi odkrili na Ljubljanskem barju. Trenutno je na restavraciji v Nemčiji, v Mestnem muzeju Ljubljana pa napovedujejo njegovo predstavitev za leto 2012. Od letošnjega oktobra pa je vse o kolesu in času, iz katerega izhaja, mogoče izvedeti na posebnem spletnem portalu. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Stare gmajne (Ljubljansko barje)
Prve znane prazgodovinske najdbe z Barja segajo v sredino 19. stoletja, z odkritjem kolišč leta 1875 ob Ižanski cesti pa se je Ljubljansko barje znašlo na zemljevidu najpomembnejših evropskih prazgodovinskih najdišč. Raziskave kolišč so nato potekale v več fazah od konca 19. stoletja pa vse do danes. V zadnjem odbobju intenzivne raziskave vodi Inštitut za arheologijo pri ZRC SAZU. Foto: Dejan Veranič / Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
drevak, koliščarji, viharnik, ljubljana
Koliščarsko obdobje je z več prekinitvami trajalo vsaj 2.500 let, in sicer spadajo najstarejša kolišča v mlajšo kameno dobo, v 5. tisočletje pr. n. št., najmlajša pa v zgodnjo bronasto dobo, torej v prvo polovico 2. tisočletja pr. n. št. Koliščarji so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo ter nabiralništvom, lovom in ribolovom. (Slika izdelave drevaka vzeta iz knjige Ljubljana - Ilustrirana zgodovina Maje Žvanut. Ilustrator Matjaž Schmidt). Foto: Založba Viharnik

Gre za ostanke koliščarske naselbine, odkrili pa so jih v predhodnih arheoloških raziskavah, ki spadajo v okvir projekta ljubljanske mestne občine Ureditev Špice in brežin Gruberjevega nabrežja s pristaniščem.
Območje, ki je arheologe že leta 'srbelo'
Območje Špice s strugo Ljubljanice je med arheologi že več kot sto let vzbujalo zanimanje, vendar razen slučajnih najdb in domnev o prazgodovinski koliščarski naselbini oprijemljivih dokazov nismo imeli. Lani so po besedah konservatorja Borisa Vičiča, vodje ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), na omenjenem območju izvedli poskusno raziskavo z jedrnimi vrtinami, ki je dala presenetljivo veliko gradiva, nato pa so se začele priprave na zaščitne arheološke raziskave. Že delni rezultati izkopavanj so potrdili domnevo o kolišču, z ohranjenostjo arhitekturnih elementov in gradiva pa tudi močno presegli naša pričakovanja.
Vodja izkopavanj Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane je navedla več vidikov, ki kažejo na pomen najdišča. Najprej gre za kolišče, redek tip prazgodovinskih naselij, ki je omejen na specifičen prostor. Poleg tega so na njem našli dobro ohranjene organske ostanke, ki se ohranijo izključno v mokrih okoljih. Gre za arhitekturne elemente, zlasti ostanke lesenih kolov, brun in tramov, ki so za raziskovanje najstarejših obdobij ključnega pomena tako za reševanje datacije kot razumevanja načina življenja prazgodovinskih prebivalcev.
Šinkovčeva je opozorila, da gre za zavarovalna arheološka izkopavanja. Kot pravi, so rezultati začasni, saj je odprt le manjši del terena. Ker so na najdišču organski materiali, ki zelo hitro razpadejo, če jih vzamejo iz zemlje, je določen zelo strog način varovanja. Zaradi tega poteka izkopavanje le v ozkih pasovih, globine izkopov pa ves čas prilagajajo glede na rezultate poskusnega sondiranja.
Koščeno in kamnito orodje iz pozne bakrene dobe
Na do zdaj raziskani površini so našli hiše na kolih, ki so bile namenjene bivanju. Ostanki lončenih posod so prekrivali dno približno pol metra debele kulturne plasti. Poleg ostankov posod so tu še uteži za statve ter koščeno in kamnito orodje, med katerim izstopa natančno izdelana konica - bodalo iz roženca. Prve analize gradiva so pokazale, da jih je treba datirati v pozno bakreno dobo oziroma v sredino 3. tisočletja pr. n. št., torej v iztek bogatih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju.

Čim več gradiva ohraniti v zemlji
Z namenom, da bi čim več arheoloških ostankov ohranili v zemlji, projektanti sproti, glede na odkritja, prilagajajo realizacijo projekta. Po besedah Šinkovčeve je cilj predvsem, ne glede na zanimanje stroke in željo po raziskavah, čim več gradiva ohraniti v zemlji za prihodnje generacije. Z delnimi rezultati, ki jih bodo pridobili, pa bodo dodobra dopolnili vedenje o koliščih.

Sprehod med arheološkimi izkopavanji
V Muzej in galerijo mesta Ljubljana bodo v sodelovanju z ljubljansko mestno občino najdbe predstavili tudi širši javnosti. Od sredine aprila do zaključka del si bo tako mogoče ob dogovorjenih terminih in napovedanih vodstvih ogledati izkopavanje 'v živo'. V ta namen pa bo za obiskovalce pripravljena varna pot.

Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Od oktobra se bo s kulturo koliščarjev in zlasti kolesom, ki sodi v sam vrh svetovne kulturne dediščine, podrobneje spoznavati tudi na posebnem spletnem projektu. Gre za spletni portal Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki bo na sodoben, interaktiven, strokoven in poljuden način domači in tuji javnosti predstavil kulturo koliščarjev.
Osredotočal se bo na najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki ga muzej v svoji zbirki hrani od leta 2003. Predmet so leto pred tem našli na Ljubljanskem barju, s portalom pa želijo tako slovensko kot tujo javnost opozoriti na to izjemno najdbo. Vsebine portala bodo na voljo v petih različnih jezikih in prilagojene tudi uporabnikom s posebnimi potrebami. Zanimive informacije pa bodo našli tako konservatorji, arheologi in zgodovinarji kot tudi učitelji, turistični delavci, družine, šole in obiskovalci prestolnice. Projekt je bil izbran na razpisu za e-vsebine, ki ga je v lanskem letu razpisalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas
V Mestnem muzeju so predstavili še zbornik Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas – Ljubljansko barje v drugi polovici 4. tisočletja pr. Kr., ki ga je uredil Anton Velušček. Delo je izšlo v monografski seriji Opera Instituti Archaeologici Sloveniae pod zaporedno št. 16, izdala in založila pa sta ga Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Založba ZRC.
Po besedah Antona Veluščka iz Inštituta za arheologijo na ZRC SAZU se lahko na podlagi zbornika zatrdi, da so se pri raziskovanju kolišč iz druge polovice 4. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju srečali z očitno zelo sposobnimi posamezniki ter z zelo razvitim družbenim okoljem, kar je na neki način zagotovo primerljivo z razvojem najzgodnejših civilizacij, tj. v obdobju pred malo več kot 5.000 leti.