Ismet Bekrić je pesnik, ki ga je iz Banjaluke v Slovenijo prinesla vojna vihra, a so njegove otroške pesmi del obveznega branja za otroke v Bosni in Hercegovini. Foto: Darko Osterc, TVS
Ismet Bekrić je pesnik, ki ga je iz Banjaluke v Slovenijo prinesla vojna vihra, a so njegove otroške pesmi del obveznega branja za otroke v Bosni in Hercegovini. Foto: Darko Osterc, TVS

Domovina ni beseda iz spominske knjige, ki jo lahko izbrišeta dež in čas. Besedo domovina izgovarjamo iz srca, tudi takrat, ko ustnice obnemijo.

Odlomek iz pesmi Ismeta Bekrića Domovina
Kerim Dizdar predseduje Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije, ki je od leta 1997 organizirala več kot 130 kulturnih dogodkov. Foto: Darko Osterc, TVS

Društva si s svojo dejavnostjo prizadevajo prispevati h kulturni raznovrstnosti okolja, v katerem živijo.

Kerim Dizdar, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije
Bošnjaška društva imajo podmladek, saj tako zagotavljajo prenos običajev na prihodnje rodove. Foto: Darko Osterc, TVS

Največ naklonjenosti in ploskanja so bili deležni najmlajši sodelujoči, podmladek folklornih sekcij, ki so zaplesali sarajevska kola (plese). Najmlajša med njimi je deklica, stara komaj pet let. Simpatične in razigrane otroke, oblečene v tradicionalne bosanske noše, je v zakulisju pred nastopom zabaval priljubljeni bosanski otroški pesnik Ismet Bekrić.

Pokukali smo v zakulisje Vseslovenskega bošnjaškega zbora in prisluhnili mladim izvajalcem na odru kulturnega doma v ljubljanskem Šentvidu. Reportažo si lahko ogledate v posnetku spodaj, v oddaji NaGlas!, ki bo znova na sporedu TVS naslednjo soboto ob 12.40.


V srcu nosimo in Slovenijo in BiH

Ismet Bekrić je Banjalučan, pesnik in pripovedovalec, čigar pesmi za otroke so bile pred vojno in so tudi po njej obvezno čtivo v bosansko-hercegovskih osnovnih šolah. V Slovenijo ga je v devetdesetih letih prignala vojna. Njegov drugi dom je tako že četrt stoletja Ilirska Bistrica. "Geslo, s katerim delujemo in se družimo, je najlepše. Mi, ki živimo v Sloveniji in v srcu nosimo Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, pišemo skupno pravljico," pove pesnik Bekrić, ki je na prireditvi med drugim prebral svojo pesem Domovina.

V petih letih nastopilo 500 izvajalcev
V Sloveniji deluje deset bošnjaških društev, ki jih povezuje krovna Bošnjaška kulturna zveza Slovenije (BKSZ). Od leta 1997 je izpeljala več kot 130 kulturnih dogodkov – koncertov in literarnih večerov. Na njihovih prireditvah je samo v zadnjih petih letih nastopilo 500 izvajalcev, starih od pet do 65 let. "Naši projekti, ki jih ohranjamo z zanesenjaštvom posameznikov in kulturnih delavcev, so mostovi prijateljstva in kulture med Slovenijo in BiH-om. Društva imajo številne sekcije in si s svojo dejavnostjo prizadevajo prispevati h kulturni raznovrstnosti okolja, v katerem živijo," nam pove predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Kerim Dizdar.

Ohranjanje tradicije
Člani društva s podobnimi nastopi poskušajo ohranjati tradicijo in jo na najboljši način, skozi pesmi, igre, pisane narodne noše, predstaviti domačemu prebivalstvu in mlademu naraščaju, ki zadnje čase prepogosto pozablja na svoje korenine.

Domovina ni beseda iz spominske knjige, ki jo lahko izbrišeta dež in čas. Besedo domovina izgovarjamo iz srca, tudi takrat, ko ustnice obnemijo.

Odlomek iz pesmi Ismeta Bekrića Domovina

Društva si s svojo dejavnostjo prizadevajo prispevati h kulturni raznovrstnosti okolja, v katerem živijo.

Kerim Dizdar, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije
Goran Injac
Goran Injac