Vsem trem projektom, ki so jih žiranti Maruša Zorec, Aljoša Dekleva, Maja Vardjan, Tatjana Adamič in Matjaž Deu nagradili kot realizacije - poleg že omenjene stavbe so to še s Plečnikovo medaljo nagrajene tri stanovanjske hiše na Jurčkovi arhitekta Jožeta Peterkoča in prenova arheološke kleti knežjega dvorca v Celju več avtorjev -, je skupen posluh za kontekst, dejansko in ne le deklarativno ustvarjanje dialoga z okoljem in z grajeno situacijo, v katero intervenirajo. Tako so to tudi projekti, ki se zoperstavljajo ključnim hibam slovenske grajene krajine, ki jih je v uvodnem nagovoru pred podelitvijo nagrad izpostavil predsednik državnega zbora Pavel Gantar: razdrobljenost, nepovezanost, naključnost. "Vse lahko stoji ob vsem in to bi nas moralo skrbeti," je med drugim še dejal Gantar.

Kako preskočiti in vključiti stari objekt
V nagrajenih projektih k sreči ni tako. Če se spomnimo samo Celjske koče in pa poslovilnega objekta Teharje, se spomnimo, da je težnja arhitekturnega biroja Krušec prek zelo jasno 'čitljive' konstrukcije in skrbne uporabe materialov vklapljanje novih objektov v pokrajino, iz katere ne 'štrlijo' s svojo vsiljivostjo, ampak kvečjemu zaradi njihove nenavadne zlitosti z okoljem, a vendar tudi opaznosti v tem okolju. Pri novi stavbi Biotehhniške fakultete je bila to skoraj zahteva. Zaradi predhodnega zazidalnega načrta, ki je predvideval prečkanje novega objekta prek dela že obstoječega objekta iz šestdesetih let, so morali namreč arhitekti preprosto sprejeti izziv vpletanja nove stavbe v staro. Govorica obeh objektov očitno pripada dvema obdobjema, vendar je jezik novega čist in naraven ter zelo iskren v fasadni potezi, ki v obliki sledi govorici konstrukcije iz vidnega armiranega betona. Arhitektura ni samozadostna in spektakularna, ampak je čutna in ima posluh za uporabnika. Študenta vabi z jasno in zračno prostorsko organizacijo ter z 'uvodno' zunanjo potezo, ki posnema odprt sodoben trg.

Sodobni materiali poudarijo arhaično bistvo
Podobno so med starimi in novimi elementi neke arhitekturno-oblikovalske kompozicije 'manevrirali' Jernej Gartner, Tanja Gobov, Brigita Babnik in Matija Lenaršič, ki so načrtovali prenovo arheološke kleti Knežjega dvorca v Celju. Tesno so morali sodelovati z muzejsko in konservatorsko stroko in skupaj so v tem interdisciplinarnem projektu kar se da zadržano vstopili v obstoječo substanco z rimskimi in gotskimi ostalinami. Načrtno so uporabljali sodobne materiale, s katerimi so nove posege razločili od prvotnih elementov, načrtno so poudarili nasprotje, vendar predvsem zato, da so izpostavili arhaično bistvo.

Hiše, ki korigirajo Jurčkovo cesto
S popolnoma drugačno nalogo pa je priznanje osvojil Jože Peterkoč. S svojimi tremi stanovanjskimi hišami ob Jurčkovi cesti v Ljubljani je ustvaril avtonomno sintezo med topologijo vrstnih hiš in zaradi večje zasebnosti v bivanju bolj priljubljenih samostojnih enostanovanjskih objektov. Vrednoti zasebnosti in strnjenosti gradnje sta najbolj očitno povezani v oblikovanju zunanjih ambientov. Zunanji prostor je namreč razdeljen na javni zunanji in zasebni zunanji prostor; slednji je podaljšan še v individualnih terasah v zgornjih, spalnih prostorih. Žirija je v tem projektu odkrila preprosto arhitekturno nalogo, ki pa je izpeljana klasično in celostno in ki jo zaznamuje dobro premišljeno oblikovanje kot kontrapunkt in kritika podivjane gradnje, ki se je v zadnjih letih razmnožila ob Jurčkovi cesti.

Žirija je podelila še dve Plečnikovi medalji za doprinos na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike, in sicer za delo Edvard Ravnikar: Architect and Teacher avtorjev Aleša Vodopivca in Roka Žnidaršiča ter oblikovalca Petra Skalarja in za prevod Vitruvijevega temeljnega dela O arhitekturi in njegovim avtorskim dopolnilom z naslovom O antičnem inženirstvu Fedje Koširja. Študentsko Plečnikovo priznanje pa je za nalogo Hiša literature pod mentorstvom Miloša Florijančiča prejela Jana Kocjan.