V spominu ljudi svoje generacije bo Petan po besedah dramatika in režiserja Dušana Jovanovića, s katerim je bil v določenem obdobju zelo povezan, ostal kot "velika pojava". Pri tistih, ki so ga bolje poznali, pa bo verjetno vedno odmeval njegov znamenit stavek: "Kaj ti bom povedal drugega?"
Jovanoviću bo v spominu ostal kot dragocen mentor, drugim pa gotovo kot zabavna, duhovita in karizmatična oseba. Ob slovesu se je spomnil nekaj Petanovih legendarnih predstav, med drugim Art dramatičarke Yasmine Reza, predstave, ki ostaja na sporedu ljubljanske Drame od premiere leta 1998.

Petan je bil stalni režiser v ljubljanski Drami, ki jo je nekaj časa vodil kot ravnatelj, in več kot 20 let stalni režiser Mestnega gledališča ljubljanskega. Kot režiser se je podpisal pod več kot 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so Jovanović, Primož Kozak in Eugene Ionesco. V devetdesetih letih je bil nekaj časa generalni direktor RTV Slovenija.

Avtor desettisočih aforizmov
Petan se je uveljavil tudi kot književnik, njegov opus pa je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta bila humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, je pisal tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Podpisal je več otroških del, prvo Pravljice za Jasmino (1962) - je posvetil svoji, lani umrli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

V številkah obsega njegov literarni opus 21 gledaliških, 79 radijskih in štiri televizijske igre ter TV-nadaljevanko, dva scenarija za celovečerne filme ter deset scenarijev za dokumentarne in risane filme. Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Družinska zgodba navdih za Kavarno Astorija
Rodil se je 27. marca 1929 v Ljubljani, prvih deset let otroštva pa preživel na Hrvaškem, največ v Zagrebu, kjer je imel njegov oče v najemu dve kavarni. Od leta 1943 do konca druge svetovne vojne je družina živela v Trstu, nato pa so se preselili v Maribor, kjer je Žarko končal srednjo šolo. Življenjska zgodba njegove družine je bila navdih za zgodbo filma Jožeta Pogačnika Kavarna Astorija, katere lastnik je bil Žarkov oče.

Prvi aforizmi nastali v zaporu
Leta 1957 je Petan diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Med služenjem vojaškega roka so ga leta 1959 na vojaškem sodišču v Beogradu obsodili na sedemletno zaporno kazen, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Takrat so nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je pred leti dejal literat.

Dobitnik več kot 50 nagrad
Za svoje delo je prejel več kot 50 domačih in tujih priznanj. Med slovenskimi so nagrada Prešernovega sklada leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 in nagrada mesta Maribor, Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2007.
Združenje srbskih pisateljev mu je leta 2011 podelilo nagrado ekselencija satire, najpomembnejšo nagrado za literarno satiro v Srbiji. Žirija je tedaj zapisala, da je bil na srbskem literarnem prizorišču navzoč od šestdesetih let prejšnjega stoletja in je med tamkajšnjimi ljubitelji satire zelo priljubljen že vse od objave prve knjige aforizmov v srbskem jeziku Nepodobne parole. "Zato mislimo, da je Petan tudi naš srbski avtor, predvsem zaradi bližine umetniškega poguma, ostrega peresa, občutka, humorja in izbora tematike." Med drugim je bil tudi prejemnik avstrijskega državnega odlikovanja za dosežke na področju umetnosti, avstrijskega častnega križa prvega razreda.

Bil je član Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Društva francoskih dramskih avtorjev v Parizu in častni član Novega literarnega društva iz Marburga.