Umetnica z obsežnim opusom, ki o sebi pravi, da je na neki način samohodka, je ob retrospektivi v ljubljanski Moderni galeriji pred štirimi leti dejala, da "deluje kot motnja, da je bila vedno motnja".

V zadnjem času se Metka Krašovec posveča predvsem delom na papirju, ob tem še vedno tudi slika, čeprav bolj počasi. Ob jubileju si želi, da bi lahko spet "slikala s polno paro".

Leta 2013 je izdala umetniško knjigo Nox portentis gravida, ki je združila njene risbe in akvarele, ki jim je pozneje dodala verze, predvsem verze Emily Dickinson. Ameriški založnik Richard Jackson je vzel nekaj podob Metke Krašovec z verzi in povabil nekatere vidne ameriške pesnike, da so o njih napisali svoje pesmi. Knjiga bo izšla okoli božiča.

Svoje risbe z verzi je umetnica marca letos razstavila v Kranju, poleti pa so bili v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše na ogled njeni akvareli, ki so lani izšli v pesniški zbirki Ljubezen - čudež duše in telesa ob 90. rojstnem dnevu Cirila Zlobca. Akvareli so nastajali od leta 2000 dalje.

Oster rob med lepoto in banalnostjo
Metko Krašovec je vedno zanimala lepota kot nekaj, s čimer bi lahko operirala, ne da bi jo to odvedlo v sladkobnost ali kič. Kot je dejala, jo zanima še vedno, še zlasti zato, ker je danes izrinjena v banalnost. Če se pojavlja v slikarstvu, je pogosto izpraznjena moči. Ker je lepota na tem ostrem robu med tem, da je lepota in da pade v banalen kič, se ji zdi velik izziv za slikarja.

Umetnica, ki je bila več kot tri desetletja tudi vpeta v pedagoški poklic, pravi, da tega ne pogreša. "Bilo je lepo, ampak trajalo je 31 let. Nato pride čas, da začne človek poučevati sebe," je še povedala.

Metka Krašovec se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Leta 1964 je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala iz slikarstva pri Gabrielu Stupici, pri katerem je opravila tudi slikarsko specialko, leta 1970 pa je opravila še specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Izpopolnjevala se je v ZDA in Veliki Britaniji.

Leta 1977 je postala docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, nato izredna profesorica, od leta 1991 do upokojitve 2008 pa je bila redna profesorica za slikarstvo in risanje. Samostojno je začela razstavljati leta 1968. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in na tujem.

Ob njeni 70-letnici so ji v Moderni galeriji pripravili retrospektivno razstavo. Postavitev je zajela vsa glavna slogovna in vsebinska poglavja, ki jih je umetnica prehodila od začetka ustvarjalne kariere. Zastopane so bile t. i. rdeče slike iz obdobja od 1970 do 1979, risbe in slike na papirju iz obdobja nove podobe iz 80. let preteklega stoletja in neoklasicistične podobe obrazov, ki so nastajale od konca 80. let dalje.

Predstavljeno je bilo tudi obdobje, v katerem se je t. i. neoklasicistična manira razvijala v slikarstvu in risbi na štuku v svojevrstno ikonografijo angelskih figur v pokrajinah, labirinte cipres in mediteranskih gajev.