Razstava bo dokumentirala ne le avantgardne inovacije od poznega 19. do sredine 20. stoletja, ampak tudi delovanje šestih mecenov, ki so pripomogli k prepoznavnosti nekaterih najpomembnejših umetnikov svojega časa.

Vizionar, ki je videl lepoto v abstrakciji
Na prvem mestu je ustanovitelj muzeja Solomon R. Guggenheim (1861–1949), ki se je ob podpori in svetovanju v Nemčiji rojene umetnice Hille Rebay (1890–1967) odmaknil od tega, kar je tedaj tradicionalno zanimalo zbiratelje, in dal prednost nepredmetni oziroma abstraktni umetnosti, ki jo je začel ruski slikar Vasilij Kandinski. Guggenheimova zbirka, ki se je izoblikovala v času gospodarske krize in druge svetovne vojne v tridesetih in štiridesetih letih minulega stoletja, je bila tedaj edinstvena. Bila je tudi temelj leta 1937 ustanovljene fundacije.

Stalno zbirko je sprva sooblikovalo devet zasebnih zbirk. To so bile ob že omenjeni zbirki Solomona R. Guggenheima še zbirka del nemškega ekspresionizma in zgodnjega abstraktnega ekspresionizma Karla Nierendorfa, zbirka slik in kipov Katherine S. Dreier in zbirka Peggy Guggenheim, ki se je osredotočala na abstrakcijo in nadrealizem.

Sooblikovale so jo še zbirka del impresionizma, postimpresionizma in zgodnje moderne Justina K. in Hilde Thannhauser, del zbirke Hille von Rebay, zbirka del ameriških minimalistov in konceptualne umetnosti šestdesetih in sedemdesetih let minulega stoletja Giuseppa Panze di Biuma, zbirka ustanove Roberta Mapplethorpa ter zbirka filma, videov, fotografije in novih medijev Bohenove ustanove. Pozneje se je zbirka še povečevala.

Na razstavi bodo predstavljena dela priznanih umetnikov, kot so bili Alexander Calder, Paul Cezanne, Marc Chagall, Vasilij Kandinski, Paul Klee, Piet Mondrian, Pablo Picasso, Jackson Pollock in Vincent van Gogh. Ob njih bodo na ogled tudi dela nekaterih širši javnosti danes manj znanih umetnikov.