11. maja v francoski prestolnici vrata odpira Monumenta, vsakoletni projekt v Grand Palaisu, ki predstavi delo enega umetnika, ki mu je nalogo napolniti ogromno praznino razstavne palače zaupalo francosko ministrstvo za kulturo. Lani je 13.500 kvadratnih metrov Grand Palaisa na razpolago dobil Christian Boltanski, ki je s svojim 50-tonskim kupom oblek dvignil nemalo obrvi; pred njim je čast doletela še Nemca Anselma Kieferja in Američana Richarda Serro, ki je v dvorano spravil pet 16-metrskih monolitov.

Letos je na vrsti v Indiji rojeni Aniš Kapur, Turnerjev nagrajenec, ki za palačo na Elizejskih poljanah napoveduje enega svojih značilno monumentalnih, monokromnih artefaktov, ki bo meril 38 metrov v dolžino in 70 metrov v širino."Razpoložljivi prostor je tako ogromen, da je že prav trapasto, a morda je prav zaradi inherentne norosti vse skupaj tako vznemirljivo," je za Wall Street Journal pred kratkim priznal Kapur.

Leviatan so štirje ogromni PVC-baloni
V nasprotju s svojimi predhodniki Kapur razstavnega prostora ne bo uporabil za to, da bi po njem razpostavil svoja dela, ampak si je zamislil rešitev, kot jo on vidi, "težave". To bodo štirje napihljivi objekti iz temnordečega PVC-ja, s katerimi bo ustvaril "prostor, v katerem ima objekt zelo specifičen odnos do arhitekture".

Umetnina narekuje, kako jo moraš gledati
Makete Leviatana njegov stvaritelj pred odprtjem razstave noče razkriti, povedal pa je, da obiskovalci v velikanski balon ne bodo mogli vstopiti; lahko ga bodo le opazovali iz različnih perspektiv, ki jih ponujajo tri ladje palače. "Ta umetnina je zelo manipulativna. Gledalca prisili, da naredi prav določeno stvar, in ko pride ven, naredi nekaj drugega, prav tako pod "prisilo". Potiska te v prav določeno smer."

Kapur, ki se je moral pri konstrukciji spopadati z različnimi preprekami, denimo s tem, kako bo čez neprosojni material v notranjost predrla svetloba in kako hrupno bo napihovanje, se zaveda, da je največji izziv seveda sam obseg zastavljenega. "Hotel sem zbuditi vtis, da je to, kar je pospravljeno v notranjosti, večje od prostora, v katerem je pospravljeno". Zato tudi noče vnaprej razkriti makete. "To je ena izmed skrivnosti razmerij. Razmerje je morda eden izmed resnično abstraktnih atributov. Tega ne more predstaviti nobena maketa. Nekaj ti naredi - učinkuje na tvoje telo, na občutek za poetiko, kar je tudi razlog, zakaj ustvarjamo kipe."

Projekt načenja Kapurjevo priljubljeno temo nedostopnosti. "Leviatan je stvaritev, ki skuša zakomplicirati samo stavbo. Iz svetlobe dela temo, pod vprašaj pa postavi tudi naše ustaljene predstave o oblikah."

57-letni Kapur velja za enega največjih umetnikov svoje generacije - ne samo da njegova dela na dražbah redno dosegajo večmilijonske zneske, izkazal se je za tudi precejšen magnet za obiskovalce muzejev (razstavljal je že tako v Louvru kot v Guggenheimu in MoMi). Leta 2002 je v sloviti Turbine Hall v londonski galeriji Tate postavil trobentasto inštalacijo Marsyas, ki je pritegnila 1,85 milijona ljudi in ima do danes lento najbolje obiskane razstave v galeriji. Njegove abstraktne, konceptualne, na neki način eterične in pogosto igrive stvaritve namreč lahko premostijo tudi medkulturne razlike.
V nadaljevanju si oglejte še nekaj markantnih Kapurjevih postavitev iz prejšnjih let.